Turčija kot Japonska

Turčija je daleč od centra Evrope, če gledamo tako razdaljo kot tudi vključevanja v Evropsko unijo. Pogajanja za vstop med pravnomočne članice so se začela že daljnega leta 2005, vendar je še vedno na pladnju ogromno odprtih vprašanj. Najbolj poglavitne teme so težave v odnosu s Ciprom, njenemu vstopu v EU pa denimo nasprotujeta še Francija in Nemčija.

Nekdaj so Turčijo imenovali za bolnika ob Bosporju (slednji v Carigradu razmejuje evropski od azijskega dela), saj je država v začetku tretjega tisočletja skoraj bankrotirala. Po rapidni rasti se tudi ona ni mogla izogniti svetovni gospodarski krizi. Zaradi številnih prisiljenih odpuščanj je stopnja nezaposlenosti v lanskem obdobju padla celo na 16,1 odstotka, letos pa znaša 14,5 %.

Ena izmed pomembnih panog, kar zadeva donos kapitala v državno blagajno, je tudi turizem (leta 2008 je bilo kar 31 milijonov turistov, ki so prispevali 21,9 bilijonov dolarjev. Tudi jaz sem letos ob prihodu na svetovno prvenstvo "podprl" državo s 15 evri, kolikor je stala viza. Slednjo so denimo za slovenske prebivalce naslednji dan ukinili), ki je razpršen na različna območja. Izjema ni niti Carigrad, ki ima približno devetkrat več prebivalcev kot celotna Slovenija ter na tisoče hotelov. V teh dneh v njem poteka svetovno prvenstvo v košarki in organizatorji želijo poskrbeti, da se ljudje počutijo varne na bolj izpostavljenih mestih, predvsem pa v okolici dvorane ter uradnih hotelov za košarkarje ter medije, kjer je vse poskrbljeno za red in mir – morda je za nas Slovence malce preveč varnostnih ukrepov, ker tega nismo navajeni. Se pa varnostniki striktno držijo navodil, ki so jim bila zabičana s strani nadrejenih. Odstopanja praktično ni. Lahko bi rekel, da sem doživel deja vu z Japonske, kjer sem bil na svetovnem prvenstvu v košarki pred štirimi leti, ko je Slovenija izpadla v osmini finala ravno proti Turčiji. Vendar je bilo na Daljnem vzhodu za odtenek še nekoliko bolj podkrepljeno s striktnimi pravili, čeprav so bila nekajkrat nelogična. Povsem drugače je bilo denimo na EP v Srbiji leta 2005 ter tudi na Poljskem lani, kjer je bil dialog možen, da je bilo vsem nekoliko lažje. Vendar je povsem razumno, da je v teh časih takšen poudarek na aspektu varnosti. Ob vsakem vhodu v dvorano, hotel ali pa celo večje trgovske centre moraš skozi rentgen, kar je v mestu z različnimi verskimi skupnostmi (večina je muslimanov, manjšine so pravoslavci, kristjani ter židje) nekaj normalnega, saj nikdar ne veš, če morda kje tiči kakšna nevarnost večjih dimenzij. Turki se zelo dobro zavedajo vloge turizma in zato veliko dajo na varnost. Dodatno so vse skupaj podkrepili, kot pravijo tukajšnji prebivalci, po 11. septembru leta 2001, ki je zaznamoval tako Američane kot celotno zemeljsko poloblo. Obenem pa se želijo zahodnemu svetu pokazati v lepi luči, da le niso nek "evropski izmeček".

Naj ostane skozi celotno prvenstvo vse varno in naj gredo tudi slovenske žoge varno v koš. In zadovoljni bomo prav vsi – vsaj Slovenci!