Še dobro, da ni bilo podaljška

FIBA se je namreč odločila, da morajo biti predstavniki sedme sile v drugem delu svetovnega prvenstva pol minute pred koncem tekme že v coni za pobiranje izjav, kajti takoj po zadnjem zvoku sirene nemudoma zaprejo koridor zaradi prihoda igralcev, uradno pa ga odprejo šele potem, ko ga zadnji košarkar zapusti. Za tiste prve izjave se lahko torej obrišeš pod nosom, če želiš obračun spremljati v dvorani do konca. Dejali so nam, naj ne skrbimo, saj si bomo lahko ogledali zaključke tekem preko velikih LCD ekranov, ki bodo na steni. Vendar so po tekmi med Slovenijo in Avstralijo s slednje še viseli le kabli.

Proti "kengurujem" so nas slovenski košarkarji nagradili, ker so tako suvereno pometli z njimi in končnica ni imela pravega pomena, veliko težje pa je bilo denimo srbskim in hrvaškim novinarskim kolegom, kajti sobotna tekma osmine finala je bila v zaključku izenačena, oni pa so praktično le poslušali odzive iz dvorane. Sploh si ne moremo in ne želimo predstavljati, da bi bila slovenska tekma izjemno izenačena ali šla celo v podaljšek, ki bi ga nekdo izsilil v zadnji sekundi rednega dela, medtem pa bi mi že bdeli v "mix" coni, kjer se pobira izjave, in čakali na igralce še dodatnih pet minut, ne da bi videli, kaj se dogaja.

Povsem nerazumno s strani Fibe. Takšnega nelogične organiziranosti nisem doživel na nobeni košarkarski tekmi in na nobenem večjem tekmovanju – ne na EP v Beogradu(2005), Španiji (2007) in na Poljskem (2009), niti ne na SP na Japonskem pred štirimi leti. Nihče od odgovornih pa ne želi komentirati, zakaj takšno pravilo. To je tako, kot bi gledalcem v dvorani pol minute pred koncem dejali naj gredo ven in bodo zunaj na velikih platnih spremljali zaključek tekme.