Olimpija v iskanju osrednjega junaka, ki ga ni

Roko na srce, pred sezono takšnega rezultatskega izkupička Uniona Olimpije nismo pričakovali. Ko so Ljubljančani še s pomočjo Mirze Begića prikazali všečne predstave, so jasno zrastli apetiti javnosti, ki je začela podrobneje spremljati vsak korak izbrancev Aleša Pipana.

V regionalni ligi ABA so šest krogov pred koncem že pri enakem številu zmag kot v pretekli sezoni, še vedno pa so v igri za uvrstitev v končnico (polfinale) in Evropo, kar je osrednji cilj zasedbe iz Stožic. Ob pričakovanem razpletu vsaj Eurocup ne bi smel izostati, kar bi bil v primerjavi s preteklimi leti storjen korak naprej, saj je Olimpija pri vstopu skozi evropska vrata vedno mahala s posebnim povabilom, ker ji je bila običajna pot pretežka.

Po odlični igri nespametno izničili trud

Tako kot lani se je tudi letošnja zgodba v Eurocupu končala v drugem delu. Boli tisti domači poraz proti Brose Baskets, proti kateremu je Olimpija zaostajala že za 25 točk. Ista Olimpija je bila nato v sredo v Nemčiji v igri za zmago, s katero bi si lahko podaljšala upe. Zaradi nič kaj prepričljivih Nemcev in sicer dobre predstave zeleno-belih je bil dosegljiv tudi uspeh z več kot šestimi točkami razlike, s katerim bi si praktično že zagotovili preboj med 16 najboljših v tem tekmovanju.

Kot že nekajkrat so tudi tokrat po vodstvu zaspali in pobudo prepustili tekmecu. Če na koncu že ni bila dosegljiva višja razlika, pa so imeli zeleno-beli lepo priložnost za vsaj minimalno zmago, a so ključni igralci v končnici zatajili. Če bi bil Finec Sasu Salin pravi kaliber, pri zaostanku z 81:82 ne bi zgrešil dveh od treh prostih metov, tako pa je hitel in zapravil priložnost za zmago v rednem delu, ki je nato izpuhtela tudi v podaljšku – tega so Ljubljančani sicer dobro odprli, a nato spet prehitro zapravili vodstvo.

Prebujenje Omića

V teh trenutkih bi ekipa potrebovala mirnost in zbranost, pravi vodja pa bi moral biti Marko Marinović, ki je proti Brose Baskets v najmanj primernem trenutku podaljška zapravil žogo in Nemcem odprl pot do zmage. Na splošno igra teh dveh košarkarjev in še Klemna Prepeliča, ki je imel v reprezentanci prepoved metanja trojk s prevelike razdalje, sloni na metu z razdalje. Za "pick and roll" se redkeje odločajo, oziroma premalkorat prodrejo proti košu. Zato velikokrat vržejo neracionalno in prehitro ter s tem naredijo kakšno nespametno potezo.

Vidi se, da Olimpiji na tem mestu manjka pravi nosilec igre in učinkovito predrzen košarkar, da bi bila še bližje TOP 16 Eurocupa, v ligi ABA pa bi še resneje ogrožala vodilne, Crveno zvezdo, Budućnost, Cedevito in Partizan, čeprav ima glede na cenovno ovrednoten igralski kader že zdaj dober izkupiček. Zaradi sanacije si boljšega jasno ne more privoščiti. Manjka ji tisti osrednji junak oziroma vodja.

Dobrodošlo je videti, da se prebuja Alen Omić, ki na zadnjih tekmah igra odlično. Ko bi le nadaljeval takšne predstave in še bolj stremel k osebnostnemu napredku. Na zadnjih šestih tekmah ima skoraj 15 točk in dobrih osem skokov v povprečju.

V drugi polovici oziroma ob koncu sezone ga bo Olimpija ob zbrani zunanji liniji potrebovala, če bo želela uresničiti zadane cilje in si na parketu priigrati Evropo ter tako želeni naslov državnih prvakov, ki ga že pet let ne more izpuliti iz rok večnemu tekmecu Krki – ta se počasi že pripravlja na vstop ljubljanskega tekmeca v slovensko pokalno in državno tekmovanje.