Olimpija v evroligi? Zelo realno

Foto: Sportida Pred enim letom je postalo jasno, da Cedevita in Olimpija združujeta moči. Sestava kadra je potekala v nekoliko hektičnih razmerah. Bitka s časom, pogodbe z igralci dveh klubov … Letos je slika povsem drugačna. Zdi se, da imate rekordno veliko časa za sestavo ekipe, a so okoliščine povsem drugačne.

Res imamo več časa in po tej plati več miru. Po drugi strani pa ne moremo mimo tega, da koronavirus pušča posledice v športu in tudi v našem delovanju. Cedevita Olimpija se tako še vedno nahaja v fazi priprave projekcije proračuna. Zagotovo bomo močno oklestili stroške. Vseeno verjamem, da bo proračun zadoščal za konkurenčnost. Nekateri tekmeci se te dni že močno krepijo. Mi pa se bomo pokrili le s toliko odeje, kolikor bo ta dolga. Pregledali smo si "milijardo" igralcev. Seznam želja je pripravljen. A ponavljam, čakamo na proračun.

Kaj pa se dogaja na tržnici? Bodo cene padle? Konkretno, v Olimpijo je prišel Kendrick Perry. V pravem trenutku?

V Perryjevem primeru smo se zavestno odločili, da se zavzamemo zanj, še preden se zares pojavi na tržnici. Poskušali smo prehiteti trg. Seveda pa obstaja tudi druga taktika, po kateri klub z nakupi čaka do avgusta ali celo septembra. Osebno sem bolj pristaš zgodnjega nakupovanja. Je pa zanimivo, da zastopniki in košarkarji ohranjajo ceno. Do padca ni prišlo. Tega v prihodnje tudi ne pričakujem. Zakaj? Kakovostnih igralcev je vse manj. Ti igralci pa držijo ceno.

So torej pričakovanja, da bi bil srednji igralski razred bolj dosegljiv, zmotna?

Za nas so srednji razred domači igralci. To so tisti, ki predstavljajo naše ogrodje. Tujci so dodana vrednost. Ponavljam, na tržišču cena ne pada.

Obstaja klubska časovnica, po kateri boste na določen datum vedeli, s kakšnim zneskom razpolagate?

Proračun bi želel imeti 15. aprila, saj bi imela potem Olimpija 1. maja sestavljeno ekipo. A šalo na stran … V poslovnem svetu je resničnost drugačna. Podjetja pregledujejo poslovanje po kvartalih in ocenjujejo, kakšno bo poslovanje v preostanku leta. Žal je odprtih še veliko drugih vprašanj. Konkretno, kaj bo z gledalci? Zanesljivo pa bomo delovali znotraj okvirov. Tudi če to pomeni drastično znižanje proračuna.

Sani Bečirović in Jurica Golemac: tandem, ki sestavlja novo Olimpijo. Foto: Sportida

Za koliko igralcev lahko v tem trenutku trdite, da bodo v prihodnji sezoni nosili dres Olimpije?

Edo Murić, Žiga Dimec, Ivan Marinković, Alen Hodžić, Rok Radović, Mikael Hopkins in Kendrick Perry. Z dvema igralcema smo še v pogovorih. Iščemo še enega klasičnega centra in igralca na položaju 3-4.

Ste trčili ob veliko previsokih ovir, kot denimo v primeru Jordana Morgana, ki bo – kot kaže – po novem igral v Panathinaiosu?

To je sestavni del tega poklica. To je posel. V zadnjem obdobju se nam je to pripetilo v treh primerih. Toda košarkarje razumem. Ko se ponudi priložnost za igranje v enem od največjih klubov v Evropi, je povsem logično, kako se zgodba konča. Zame je pozitivno že to, da agenti Olimpijo razumejo kot nekoga, s katerim se je vredno pogovarjati in bo lahko v prihodnje še na višji ravni.

No, tudi Olimpija se je znašla v položaju, ko je zavrnila snubca. Pozimi se je namreč Virtus zanimal za Jako Blažiča, a na italijansko ponudbo niste pristali. V preteklosti se to v Stožicah ni dogajalo.

Jaka je naš kapetan. Bil je prvi temelj te zgodbe. Zdelo se mi je nepošteno do kluba in navijačev, da spustimo takšnega igralca. Veseli me, da je to videl in razumel tudi on. Razplet zgodbe namreč ni vplival na njegove predstave. Nasprotno, dvignil je raven igre. Je izjemen profesionalec. Želi, da ta projekt uspe.

Pred nekaj trenutki ga niste omenili kot igralca, ki bo zanesljivo igral za Olimpijo tudi v prihodnje. Kakšen je njegov status?

Ima veljavno pogodbo. Ne skrivamo pa, da se zanj zanimajo tudi drugi klubi. Upam na najboljši možen razplet.

Kakšna bo torej Olimpija v novi sezoni?

Jedro morajo tvoriti domači reprezentanti, ki bodo lačni dokazovanja in željni koraka naprej. Tuj košarkar pa mora biti dodana vrednost, a ne nekdo, ki pride polnit osebno statistiko, temveč pride projekt dvignit na višjo raven in s tem sebe potisnit naprej. Vsem košarkarjem, s katerimi smo v pogovoru, dajemo jasno vedeti, da Cedevita Olimpija ni muha enodnevnica, pri kateri bi se dvigovali kot posamezniki. Od tega mora imeti nekaj celotna ekipa.

Tudi domač košarkar ne sme biti le – domač košarkar.

Da, to je ključno. Igrati za Olimpijo mora biti čast. Naj se sliši grdo, a vsakdo pač ne more igrati za Olimpijo.

Sani Bečirović verjame, da se bo evroliga vrnila v Stožice. Foto: Vid Ponikvar

Mantra klubov je delati z obetavnimi slovenskimi košarkarji. A zdi se, da jih ni na pretek. Pred leti so v Olimpiji dobro vedeli, da se na Štajerskem razvijajo Bečirović, Udrih in Nachbar, na Dolenjskem Smodiš, v Sežani Brezec … Kaj pa danes?

Ne morem trditi, da mladih košarkarjev ni. Je pa položaj precej drugačen. Omenili ste kar nekaj košarkarjev. Dodal bi jim lahko še Lakoviča in še koga. Vsi so bili v svojem letniku med najboljšimi v Evropi. Trenutno takšnih igralcev ni. Še bolj pa me moti nestrpnost mladih fantov. Vsi mislijo, da morajo pri osemnajstih letih igrati v prvih postavah. Ali pa se podati v tujino. Gre za drugačen način razmišljanja. Jaz sem kot košarkar upal na priložnost in si zabičal, da si jo bom poskušal izboriti. Odgovornost za drugačne glave igralcev nosijo predvsem agenti. Od tu tudi izvira ta predpostavka, da nekdo "mora igrati". Takšen koncept otežuje delo klubom. Interes zastopnikov je namreč hitra prodaja, zato se klubi sprašujejo, zakaj vlagati v igralce. Lep primer je Gregor Glas, v katerega je Primorska veliko vlagala, a je bila njegova ideja drugačna.

Gre morda razloge iskati tudi v napačni interpretaciji zgodbe Luke Dončića?

Absolutno. Sprožil je val. Mnogi z mislijo na njegovo pot odhajajo v tujino. Mnogo se jih tudi vrne. A to je stvar posameznih igralcev in njihovih družin. Jaz pravim, da se moraš najprej dokazati v svojem bloku, nato v svoji soseski, nato v svojem mestu … In tako naprej. Luka je bil dominanten, ko je v mlajših kategorijah igral z dve leti starejšimi tekmeci. Danes spada med najboljših pet igralcev v ligi NBA. Da se mladi fantje želijo primerjati z njim, je lepo. A morajo biti realni. Luka je fenomen.

Kako koristna in draga je bila za športnega direktorja šola prve sezone Cedevite Olimpije?

Koristna šola, po kateri lahko rečem, da bi danes marsikaj storil drugače. Naučil sem se, da včasih ni dobro hiteti. Še slabše pa je, ko zaradi pritiskov okolja preslišiš notranji občutek. V prihodnje se ga bom bolj držal. Če potegnem črto, lahko rečem, da me je prva sezona naučila pomena potrpežljivosti.

V ponedeljek lahko realno pričakujemo, da bo Olimpija uvrščena na seznam udeležencev EuroCupa. Kaj pa evroliga, ki je dolgoročni klubski cilj? Kako oddaljen se trenutno zdi?

Olimpija v evroligi? Zelo realno. Tekmujemo v obeh tekmovanjih, ki omogočata preboj v evroligo. A čez noč ne gre. Tudi sam sem včasih neučakan. Imamo infrastrukturo, delovne pogoje in finančno strukturo, ki omogoča, da bi storili korak višje. Zdaj pa moramo delati tam, kjer to najbolj pomembno – na igrišču.

Kako pa gledate na zgodbo Primorske, ki bije boj za preživetje?

Slovenski prostor potrebuje ambiciozne klube, ki se ne bojijo spustiti v boj s Cedevito Olimpijo. Žal mi je, da se koprska zgodba odvija po črnem scenariju. Vem, da je Gregor Vuga kot idejni vodja delal po najboljših močeh. Vem tudi, da gre za velikega košarkarskega zanesenjaka. Vesel bi bil, če bi nam Primorci dihali za ovratnik. V športu namreč brez konkurence ni mogoče napredovati.

Sportal Dvojni udarec za slovensko košarko

Sportal Dončićev razlog za optimizem

Sportal Na prodaj za 25 milijonov evrov

Sportal V novi bitki Olimpija na strani EuroCupa