Sreda, 10. 10. 2012, 15.04
10 years, 6 months
Olimpija: palček, ki zapušča evroligo?
Tresel se je Tivoli, padali so evropski velikani. Barcelona, Panathinaikos, CSKA, Real … Bolj ugleden je bil tekmec, bolj sladke so bile zmage. Prvi del evrolige je bil skorajda nujno zlo, cilj pa četrtfinale, zaključni turnir četverice, Zmagu Sagadinu pa so bile dovoljene celo sanje o končnem zmagoslavju. Evropski trenerski velikani so svoje zvezdnike, katerih letne plače so prekašale proračun celotne ljubljanske peterke, svarili pred navdahnjeno Olimpijo in vročimi zeleno-belimi navijači. Tudi za njih poraz v Ljubljani ni bila nikakršna sramota. Da, takšna je bila nekdaj košarkarska Ljubljana in evropska Olimpija. Žal so zlatim časom, ko je bila vstopnica za domačo tekmo Olimpije eden od najbolj dragocenih lističev v mestu, sledile sezone, v katerih so do parov ljubljanskih točk prihajali tudi manj uveljavljeni klubi. Napredovanje v drugi del tekmovanja se je iz pravila za Olimpijo spremenilo v pravo izjemo, nekdaj neosvojljiva trdnjava pa je dobivala vse več razpok.
Statistiko zadnjih let olepšuje ali "kvari" le senzacionalna sezona 2010/11, v kateri je četa Jureta Zdovca v svoja jadra ujela veter nove dvorane ter poskrbela, da se je o Ljubljani znova govorilo z dolžnim spoštovanjem. Če izvzamemo omenjeno sezono, pa pridemo do podatka, da je Union Olimpija v treh sezonah na 34 tekmah prišla do vsega sedmih zmag. Lani so "zmaji" vknjižili vsega eno zmago, v zadnjih osmih sezonah pa Evropi v slovo po prvem delu pomahali kar sedemkrat. Za primerjavo, pred tem so osem let zapored igrali vsaj v drugem delu najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja, od tega enkrat na zaključnem turnirju najboljše četverice in še dvakrat v četrtfinalu.
Olimpija torej vstopa v sedemnajsto evroligaško sezono, kar jo vsekakor uvršča v najožji krog najbolj stabilnih evroligašev. Po drugi strani pa se utegne prav s to sezono zaključiti spoštovanja vreden niz. Čeprav je jasno, da je vodstvo tekmovanja v več fazah Olimpiji odvzelo zagotovljeno mesto in ob tem slovensko košarko na nek način prikrajšalo za evropsko samostojnost, pa ima ljubljanski evroligaš škarje in platno še vedno v svojih rokah. Evroligaški status lahko podaljša z uspešnostjo v ligi ABA. Zdi pa se, da kljub oklepanju puhlice "na vsaki tekmi gremo po zmago" v Stožicah dobro vedo, da imajo številni jadranski tekmeci v rokah močnejše in predvsem bogatejše karte. Tudi Sašo Filipovski je pred dnevi evroligo označil za božji dar ter priznal, da v ligi ABA od svojih izbrancev pač ne more zahtevati finala. Prav zato je strah o sezoni poslavljanja od evrolige povsem upravičen. Olimpiji torej ob brezkompromisnem boju ostaja le znano reklo, ki uči, da upanje umira zadnje.