Olimpija mora le še vstopiti skozi vrata TOP 16

"Pred nami je tekma, ki jo moramo dobiti, a je zelo nepredvidljiva zaradi statusa Valencie," je pred tekmo opozarjal trener Uniona Olimpije Jure Zdovc. Na srečo Španci še niso imeli na klopi legendarnega Svetislava Pešića, ki je obračun spremljal živčno na robu gostujoče klopi, v njegovi bodoči vlogi pa je bil tokrat še dosedanji pomočnik Jesus Pablo Mulero.

Bela navijaška kulisa

Že atmosfera na tribunah lepotice v Stožicah pred začetkom tekme pa je nakazovala, da bo slovensko-španski obračun nekaj posebnega. Predvsem bi ga lahko označili za zelo nepredvidljivega.

Tako kot proti Panathinaikosu se je tudi tokrat zbralo 13.000 gledalcev, ki so ob pomoči podjetja Mobitel pripravili pravo navijaško kuliso, saj so praktično vsi nosili bele majice, ki jih je mobilni operater priskrbel vsem, ki so kupili vstopnice.

Zgodba se iz tedna v teden ponavlja

Kot je to že nekako v praksi, pa je slovenski evroligaš vnovič slabo začel tekmo. Španci so se odlično pripravili na Vlada Ilievskega, ki ni mogel organizirati pravega napada. Posledično so žoge večkrat romale v roke višjim igralcem in rezultat je bil kaj kmalu temu primeren – tako na semaforju kot v statistiki. Kar osem izgubljenih žog v prvi četrtini je bilo občutno preveč, da bi Olimpija bila izenačeno bitko. Po začetnih 8:2 je Valencia prišla do otipljive prednosti nato še pri 21:11. Igra Ljubljančanov nikakor ni stekla. Ni bilo pravih idej za zaključek napada, obramba pa prav tako ni bila na želeni ravni.

Dodatna težava se je prikradla v 12. minuti, ko je Vlado Ilievski prejel tretjo osebno napako, a ravno po njegovem odhodu je igra le začela dobivati nek smisel, predvsem pa so noge začele bolje delovati v obrambnih nalogah, saj je španski predstavnik v drugih desetih minutah dosegel vsega enajst točk, Olimpija pa je začela leteti na krilih srčnega Gorana Jagodnika, ki s svojo pojavo vedno poživi igro. Po šestnajstih minutah igre je uspelo prav kapetanu zmajev ekipi rezultatsko izenačiti, tik ob koncu polčasa pa je Gregory s svojo šesto točko postavil rezultat 35:32.

Šele po prihodu s slačilnic se je začel tisti pravi boj, v katerega se je za kratek čas vključila tudi sodniška trojka. Izstopal je Francoz Joseph Bissang, ki je bil zelo dobrodušen za špansko stran, saj je bil praktično vsak dotik domače ekipe označen za prekršek, v napadih Olimpije pa so bila povsem drugačna pravila. Tako so košarkarji Valencie v tretji četrtini dosegli kar enajst od skupno osemnajstih točk s prostih metov, vendar to ni omajalo zeleno-belih. Odlično delo je v tem delu igre opravila rezervna peterka Perry-Salin-Vrkić (na slednjega je Zdovc mogoče nekoliko pozabil)-Anagonye-Šermadini.

Trener ljubljanskega moštva pa ni dolgo čakal na vpoklic prvokategornikov, ki so, kot je to že v praksi, v zaključku vnovič delovali občutno bolje kot na začetku. Da je prišel čas Olimpije, so začutili tudi zvesti navijači, ki so z znano navijaško parolo "Kdor ne skače, ni Slovenc" dvignili igralce, dodatno pa Jagodnika, ki je zadel trojko za 59:51. Za devet točk so domači vodili po uspešno zadetih prostih metih Vlada Ilievskega pri 63:54. Prav Ilievski pa je dobri dve minuti pred koncem praktično že razblinil dvome o zmagovalcu, ko je zadel za 65:56. A sledil je nerazumljiv padec čete Jureta Zdovca, ki je povsem ob zaključku tekme pri rezultatu 70:68 ponudila priložnost gostom, da v zadnjem napadu celo izsilijo podaljšek ali pa se dokopljejo do zmage, vendar je na srečo borbeni Ožbolt ukradel žogo in Olimpija je prišla še do četrte evroligaške zmage. Zmage, ki je po sedmih letih praktično že popeljala slovenski klub vnovič do tako želene uvrstitve v TOP 16.