Memi nima favorita

Lani je bil režiser domžalske zgodbe o uspehu, saj se je na klopi Heliosa veselil dvojne krone. Po sezoni je prestopil v Tivoli, sooblikoval zeleno-belo zasedbo, s katero je osvojil tudi superpokal, nato pa po vse večjih nesoglasjih s tedanjim direktorjem Janezom Rajgljem zapustil Ljubljano. Prav zato bo Memi Bečirović finale državnega prvenstva spremljal s prav posebnimi občutki. "Naj zmaga boljši," z značilnim smehom poudaril Bečirović, ki se bo zaradi obveznosti v Mariupolu v domovino vrnil šele v četrtek. "Obračuna v Tivoliju si zato ne bom mogel ogledati, zato pa me boste zanesljivo že v soboto videli v domžalski dvorani. Veselim se spremljanja te finalne serije, ob kateri bodo občutki vsekakor zelo zanimivi. Spomini na minulo sezono so res lepi, nepozabni. Vseeno pa to ne pomeni, da bom na tribuni v vlogi domžalskega navijača. Nimam svojega favorita. Navijal bom za košarko. Ob tem pa sem prepričan, da si lahko obetamo sila zanimive obračune," pravi Bečirović, ki kljub predčasni prekinitvi sodelovanja in zametku medijske bitke z vodstvom ljubljanskega kluba o spominih na Olimpijo ne govori s cmokom v grlu. "Vselej sem zatrjeval, da je klub živa 'materija'. Odnos med igralci, trenerjem in vodstvom kluba je živ. Za dobro delovanje je treba biti prilagodljiv in odziven. Vseeno sem zadovoljen, da je Olimpija v zadnjih mesecih dobro delovala. Pokalna lovorika se je vrnila v Tivoli. Za nameček pa so se Ljubljančani po dolgem času zavihteli tudi na zaključni turnir lige NLB. Ponosen sem, da sem bil del te zgodbe, saj sem pomagal pri postavljanju temeljev," pravi trener iz Slovenske Bistrice.

Ponosen tudi na ukrajinski podvig

Sicer pa Bečirović ni dolgo čakal na novo lovoriko. Svoj mir je našel v Mariupolu, kjer je sedel na trenerski stol Azovmaša in v nekaj mesecih prišel do dvojne krone. "Ko sem prišel v klub je bila morala košarkarjev na nizki ravni. A ko smo zavihali rokave in se lotili dela, se je začela vzpenjati tudi rezultatska krivulja. V klubu so sprejeli moj način dela, za nagrado pa smo osvojili tako pokal kot tudi prvenstvo," se prvega dela svoje ukrajinske zgodbe spominja trener Azovmaša, ki je bil prava nočna mora za Toma Mahoriča in njegov Kijev. Bečirovića so navdušili tudi odlični pogoji za delo in ambicioznost klubskih veljakov. Zato ne čudi, da se bo po krajšem oddihu v domovini znova vrnil v to nekdanjo sovjetsko republiko. "V tujini slovensko košarko pogosto cenijo precej bolj kot pa doma. To sem spoznal tudi pri Azovmašu. To načelo sem upošteval tudi pri sestavljanju igralskega seznama želja in pa oblikovanju strokovnega štaba. Hkrati so to tudi moji pogoji za nadaljnje sodelovanje," je pojasnil Bečirović, ki bo v Azovmaš popeljal Hasana Rizvića, pomočnika in morebiti tudi Aleksandra Ćapina.