Drobnjak se sprašuje, kaj počne v Berlinu

Čeprav je Albo okrepil pred dobrim mesecem, pa je doslej v dresu berlinskega kluba zbral vsega slabih devet minut in pol igre. Trener Luka Pavičević ga je doslej v ogenj poslal le dvakrat (v nemškem prvenstvu je proti Bremerhavnu igral tri minute in pol, slabih šest minut pa je trajala njegova evroligaška predstava proti Tau Ceramici), zato se Dragiša Drobnjak povsem upravičeno sprašuje, zakaj je pravzaprav pristal med nemškimi prvaki. "Vsekakor položaj v Berlinu ni takšen, kakršnega sem pričakoval. Moja predstava je bila povsem drugačna. To sem spoznal že kmalu po prihodu v Nemčijo. Rečeno mi je bilo, da so me povabili zaradi poškodbe Patricka Femerlinga, ki bo odsoten vsaj dva meseca. A kmalu sem spoznal, da imajo v klubu dovolj visokih igralcev za zapolnitev te vrzeli. Tako se že nekaj časa sprašujem, zakaj so me poklicali. Kaj pravzaprav počnem v Berlinu? Pravega odgovora nimam, priznam pa, da mi ni lahko. Da ne bo pomote; razmere v klubu so naravnost fantastične. Ponosen sem, da sem del tako dobro organiziranega kluba. V tem okolju lahko košarkar razmišlja le o košarki. A kaj ko zame ni dovolj prostora," pravi "Drole", ki je bil pred kratkim začuden tudi nad klubskim namigom o podaljšanju sodelovanja tudi po 15. decembru, ko se bo iztekla veljavna pogodba.

Drobnjakova berlinska avantura se bo tako skoraj zanesljivo končala že čez tri tedne, njegov menedžer pa mu medtem že išče morebitnega novega delodajalca. "Z vsem spoštovanjem do kluba, toda Alba vendarle ni takšen velikan z zvezdniško igralsko zasedbo, da bi pristal na tako obrobno vlogo. Vem, da sem dovolj kakovosten košarkar za vidnejšo vlogo v evroligaškem klubu. Dvomim, da so soigralci pri Albi toliko boljši od mene. Lahko se trudim, blestim na treningih in kažem neizmerno voljo, a do minut na parketu vendarle ne pridem. S tem se je sicer težko sprijazniti, a tako pač je. Vseeno skušam položaj obrniti sebi v prid. Trdo delam in vstopam v dvorano ter fitnes center tudi ob prostih dnevih. Želim biti dobro pripravljen. Čakam na priložnost," pravi 31-letni Kranjčan, ki bo z Albo v četrtek gostoval pri Unionu Olimpiji.

Ljubljanska kriza ga preseneča

Drobnjak je zajeten del poletja prebil v Tivoliju, kjer se je pod taktirko trenerja Olimpije Aleksandra Džikića kot skorajda povsem enakovreden član zeleno-bele zasedbe pripravljal na novo sezono. Vseeno se z vodstvom slovenskih prvakov zaradi precejšnje konkurence pod košem ni pogovarjal o možnosti formalne vrnitve. Ob čakanju na klic iz tujine je začasno sprejel ponudbo novomeške Krke, s katero bi se moral v 4. krogu lige NLB soočiti prav z Olimpijo. A dvoboj z nekdanjim klubom mu očitno ni bil usojen, saj je tik pred obračunom aktualnih in nekdanjih prvakov na njegov naslov priromala ponudba berlinske Albe. Z nemškim prvoligašem je slovenski reprezentant podpisal dvomesečno pogodbo in si tako "priboril" novo priložnost za soočenje z Olimpijo. Ga bo spremljal le s klopi za rezervne igralce? ''Kot večni optimist upam, da bom dobil priložnost. Pred vsako tekmo upam, da me bo trener vendarle poslal v igro,'' pravi nekdanji član Triglava, Krke, Slovana, Olimpije ter Turowa in dodaja: "Alba prihaja v Ljubljano po zmago. Gre za klub, ki ima v Nemčiji podobno vlogo kot Olimpija v Sloveniji. Bele zastave ne poznajo. Vseeno je v Berlinu vsem jasno, da jih slabši rezultati Olimpije ne smejo zavesti. V Tivoliju je namreč zbrana kakovostna ekipa. To vem tudi sam, saj sem poleti treniral s temi košarkarji. Spremljam nastope in sem šokiran nad krizo. Trener in igralci si tega niso zaslužili. Dobro so trenirali in sledili trenerjevi viziji. Res pa je, da so imeli tudi nekaj smole. Če bi denimo dobili tekmi s Tau Ceramico in Ülkerjem, bi bilo vse drugače."