Četrtek, 19. 6. 2014, 23.35
8 let, 7 mesecev
Smučarski skakalec med kolesarji: Tri ure sem tulil, a ni nihče upal pomagati
Zdaj bo že leto dni in pol, odkar je Primož Roglič zajadral v kolesarske vode in se praktično šele začel učiti osnov tega športa. Zaradi dobrih telesnih predispozicij in dosežkov na rekreativnih dirkah so ga angažirali pri največjem slovenskem klubu Adrii Mobilu.
Nekdanji skakalec (leta 2012 je končal kariero), ki se lahko pohvali z zlato in srebrno ekipno medaljo na mladinskih svetovnih prvenstvih, je poprijel za delo in nase resneje opozoril lani na dirki Po Sloveniji. V razvrstitvi za temnomodro majico, ki ponazarja najboljšega hribolazca, je bil v skupnem seštevku tretji. V kraljevski etapi s ciljem na Vršiču je bil lep čas v ubežni skupini, na koncu pa na gorenjski prelaz prikolesaril kot odličen 14.
"Presenečen sem nad tem, kako mi gre. Uživam. Kolesarjenje še spoznavam," je Roglič sprva dejal o dveletni kolesarki karieri in se takoj dotaknil letošnje dirke: "Trasa lanske dirke mi je bila bolj všeč, saj je bil klanec v gorski etapi težji. Naša naloga bo, da pomagamo Radoslavu Rogini po najboljših močeh. Zavedamo se, da je konkurenca močna, a to je po eni strani izziv."
V tej sezoni je imel tudi nekaj nezgod. Najprej si je poškodoval očesno dno, nato ramo in pred kratkim še zob, a ga nič ne vrže iz tira: "Ko sem si izpahnil ramo, sem prosil vse, naj mi jo dajo nazaj, a si ni nihče upal. Nato sem tri ure čakal specialista. Ko je prišel, mi je v dveh sekundah vse uredil. Prej sem pa tulil, ker me je tako bolelo."
V kolesarskih krogih kroži šala, da pri padcih uporablja skakalni slog. Namesto da bi dal roke naprej, jih ima kot skakalec ob telesu. "Malce več tvegam na dirkah, zato se pripeti kakšen padec več. Pri meni je tako, da se moram hitro naučiti kolesarjenja, saj se s tem športom ukvarjam zelo malo časa," pravi Rogla o neprijetnem delu poklica, na vprašanje, kakšna je razlika med padci pri skokih in kolesarjenju, pa je odgovoril: "Lahko povem, da ni nikjer prijetno pasti (smeh, op. p). Težko bi primerjal. Padca v Planici se recimo ne spomnim. Pri kolesarjenju mi je še vsak ostal v spominu. Pri skokih so bile hitrosti v zraku po 100 kilometrov na uro. Tudi tukaj so visoke. Skupno je to, da v obeh športih padeš na trda tla (smeh, op. p.)."