Zmaji obljubljajo nov pristop

Po izvrstni prvi sezoni, ko so se ''zmaji'' prebili vse do finala, naslov prvaka pa izpustili iz rok zaradi administrativne napake, sta sledili sezoni za pozabo. Sicer so bili cilji vodstva visoki, a kaj ko je slednje naredilo preveč napak, da bi bili izpolnjeni. Visoke pogodbe, ki niso imele pravega finančnega kritja in sezona se je za ''zeleno-bele'' končala še preden se je začela. Zaradi slabega finančnega stanja ekipa delno razpadla že nekaj čez sredino sezone, ko so jo zapustili tuji igralci.

Vodstvo je tako odstopilo od boja za naslov državnega prvaka že sredi sezone, igralci so se bolj ubadali s pogledi na svoje (prazne) bančne račune, navijači pa se vedno bolj zamahovali z rokami in ostali so le tisti najbolj zvesti. Vseeno je zadnja sezona prinesla pozitivno stvar. Mladi, perspektivni igralci so se dokazali in pokazali, da lahko nosijo breme tudi v ligi EBEL.

Järvenpää zaupa mladim igralcem

Prišla je nova sezona in nekaj novih ljudi, ki obljubljajo nov pristop. Zadeva je zanimiva in unikatna v slovenskem prostoru. Seveda pa bodo le-ti morali sedaj imeti podporo tudi s strani občinstva, ki je dvorani Tivoli, z izjemo najbolj zvestih igralcev, obrnilo hrbet. Novinci v vodstvu Olimpije naj bi igralcem zagotovili, da so plače pokrite za dobršni del sezone, od neposrednih proizvajalcev na ledu pa je zahtevalo, da pričakujejo borbo do zadnjega atoma moči in igro za gledalce.

Nalogo, da bodo to tudi izpolnili je med drugim tudi v rokah finskega stratega Hannuja Järvenpëë, ki je prav tako požel simpatije s strani navijačev. Slednji bo tudi v novi sezoni ohranil miselnost, da bodo imeli pomembno vlogo mladi igralci. Finec je bil tudi pravi balzam od še ene napake – Danyja Gelinasa. Samooklicanega strokovnjaka, ki se je spoznal na vse, namesto, da bi se osredotočil le na svoj poklic. Slednji bi bil s svojo trdo roko dobrodošel pri nižjih selekcijah, v članski pa je zaradi pretiranega tiranstva in slabega vodenja (nečutenja igre) pogorel na celotni črti.

Po dolgem času med vratnicami od začetka Slovenca

Finski strateg je presekal gordijski vozel, ki se je vlekel v zadnjih letih med vratnicami. Z izjemo prve sezone in izjemnega Alexa Westlunda, so sledila velika razočaranja v vratih. ''Gobezdavi'' in sila samozavesten, a veliko manj spreten Mike Morrison, več ali manj poškodovani Markus Korhonen in nesamozavestni Norm Maracle so parali živce navijačev. Sedaj bosta priložnost dobila domača Aleš Sila in Matija Pintarič, ki jima za enkrat še manjka konstantnosti, vendar gre za mlada vratarja, ki imata lepo priložnost, da se dokončno razvijeta, izkažeta in dokažeta Matjažu Seklju, da njegova miselnost o obveznem tujem vratarju med vratnicami ne drži.

V obrambi se bo poznala odsotnost ofenzivno naravnanega Kevina Mitchella, ki je znal s svojo petardo odločiti srečanje tudi z velike razdalje, nadomestiti ga bosta skušala Finca Kevin Kantee in Kari Haakana, ki pa sta bolj defenzivno naravnana. Po letu igranja v Italiji se je v zmajevo gnezdo vrnil Žiga Pavlin, prva ekipa ima tako na razpolago sedem branilcev.

Pance s ''C-jem'' na prsih

V napadu ne bo več Franka Banhama, ki je zadnji dve leti navduševal s svojimi potezami in znal s kakšno individualno potezo odločiti sam tekmo. Ob njem sta lepo napredovala tudi Boštjan Goličič in Žiga Pance, ki bo v novi sezoni opravljal vlogo kapetana. Po vsej verjetnosti je slednji postal najmlajši kapetan Olimpije vseh časov in to je odlična poteza. S kom bi se lahko navijači poistovetili bolj, kot pa z igralcem, ki je vzgojen doma in predstavlja pravega borca, ki ve, kako se boriti za svoj klub.

V klub se je nekaj letih igranja za večnega tekmeca z Jesenic vrnil Andrej Hebar, ki ima še nekaj neporavnanih računov z navijači, vendar bodo slednji ob dobrih predstavah na te hitro pozabili. Tuje napadalne okrepitve Tomi Mustonen, Petr Šachl, Sami Ryhänen in John Hughes, z izjemo slednjega, ne vlivajo pretiranega zaupanja kar se tiče statistike. Vseeno bodo imeli dovolj časa, da pokažejo svoje znanje in prepričajo navijače v nasprotno.