Zmaga, naslov in veliko slavje v Podmežakli

Možnost, da hokejski naslov spet pride na Jesenice, je v dvorano Podmežakla privabila podobno veliko navijačev kot na prvi tekmi na Gorenjskem. Pritisk je bil tokrat pri Ljubljančanih, ki bi morali, če niso želeli že danes dokončno končati sezone, pokazati precej boljšo igro kot nazadnje doma v Tivoliju. A v tem finalu doslej domače moštvo še ni zmagalo in zmaji so verjetno stavili tudi na to.

Nazadnje pa se je razpletlo po željah hokejistov in navijačev v rdečem, ki so morda nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo prišli do naslova prvaka.

Jeseničani so po zadnjem uspehu na ledu tekmecev dobili krila. Olimpija sicer ni igrala tako slabo in nezbrano kot na prejšnji tekmi, pobudo pa so hitro prevzeli rdeči. Na krilih navijačev so bili podjetnejši in nevarnejši pred vrati Miike Wiikmana. Gostje so, tako kot že pogosto v tej sezoni, zapravili številčno prednost, Jeseničani pa prek Marjana Manfrede, Aleša Remarja in Davida Sefiča resno ogrožali vrata zelenih. Pri gostih pa je bil še najbolj aktiven Anže Ropret, ki je dvakrat poskusil presenetiti Aleksisa Ahlqvista, toda njegova poskusa nista bila preveč nevarna.

Že po pol minute nadaljevanja pa je dodobra popolnjena dvorana Podmežakla eksplodirala od navdušenja. Domači so izpeljali hiter protinapad, pred golom je bil povsem sam Manfreda, ki je z natančnim strelom tudi zadel za vodstvo.

Zadetek je še dodatno podžgal železarje

Tekmece so za več minut povsem stisnili v njihovo obrambno tretjino, streli, po katerih je moral Wiikman dobro posredovati, pa so se kar vrstili. V 26. minuti je Sefičev strel ustavila vratnica. V tem obdobju so bili gorenjski hokejisti precej boljši, vendar prednosti niso znali spremeniti še v kakšen zadetek, pri gostih pa je bil nevaren Andrej Hebar.

V zadnjih dveh minutah pa se je velika priložnost le ponudila tudi zmajem. Jeseničani so imeli hkrati dve izključitvi in prednost 5-3 so kljub kroničnim težavam ob "power-playu" Ljubljančani le spremenili v gol. Zanj je poskrbel Jure Sotlar in tako pred zadnjimi 20 minutami spet odprl tekmo.

V zadnjem delu je ljubljanska ekipa na začetku le nekoliko pritisnila. A ko se je zdelo, da bi morda lahko jeseniško premoč izničili, so si priigrali dve izključitvi zaporedoma. Prvo so preživeli, druga pa je bila nazadnje zanje usodna. Miha Brus je namreč v 49. minuti pred golom spremenil smer ploščku po strelu od daleč in ga preusmeril v mrežo.

Na tribunah je zavladalo nepopisno navdušenje, toda do konca je bilo še dolgih deset minut. Kljub rahli premoči gostov pa so domači brez težav zadržali naskok. Redke priložnosti gostov so bile premalo, obramba železarjev pa trdna. V zadnji minuti je sledil zadnji obupen poskus zeleno-belih z igralcem več in brez vratarja, toda časa je zmanjkalo in v dvorani Podmežakla se je začelo veliko slavje.