Mladca dozorela, Keith pripravljen na novo lovoriko

Jonathan Toews je Chicagu zvest že šest sezon, tudi pred tremi sezonami, ko so osvojili Stanleyjev pokal, je nosil kapetanski trak, ki so mu ga pri Blackhawks zaupali pri rosnih 20 letih (v sezoni 2007/2008). Postal je tretji najmlajši kapetan v zgodovini (mlajša sta bila le Sidney Crosby in Vincent Lecavalier). Sicer pa je Kanadčana Chicago na naboru leta 2006 izbral kot tretjega. Za ekipo iz vetrovnega mesta je prvič zaigral čez leto dni, ko je že na prvi tekmi vknjižil zadetek, v statistiko celotne sezone pa na 64 tekmah vpisal 54 točk. A ga je poškodba kolena z ledenih ploskev oddaljila za 16 tekem, tako da je nagrado za novinca leta prejel soigralec Patrick Kane. V sezoni 2009/2010 je s Chicagom doživel vrhunec klubske kariere, ko so v finalu premagali Philadelphia Flyers in po 50 letih osvojili Stanleyjev pokal. Toews pa si je ob tem prislužil še nagrado za najkoristnejšega igralca končnice (Conn Smyth Trophy) – na 22 tekmah je vpisal 29 točk. Sledili sta dve sezoni izpadov v konferenčnih četrtfinalih, letos pa imajo spet priložnost, da posežejo po samem vrhu. Trener Joel Quenneville se zaveda, da njegov varovanec v končnici ni bil tako učinkovit, kot bi si želel, a morda je najbolje res pustil za sam konec. Petindvajsetletnik, ki je zaigral na dveh "all-star" tekmah NHL-a, je letos v ožjem izboru za dve nagradi, ki ju bodo podelili v prihodnjih dneh. Ena od nagrad je Frank J. Selke Trophy – nagrada za najboljšega defenzivnega napadalca, druga pa Mark Messier NHL Leadership Award – nagrada za hokejista z odličnimi vodstvenimi sposobnostmi tako na ledenih ploskvah kot zunaj ledu. Toews je leta 2009 zvestobo Chicagu obljubil do sezone 2014/2015.

Podobno kot Toews je tudi Patrick Timothy Kane Jr. vso svojo kariero v NHL-u do zdaj igral za Chicago, ki ga je leta 2007 na naboru izbral kot številko ena. Že v uvodni sezoni 2007/2008 si je prislužil nagrado za najboljšega novinca leta (Calder Trophy), njegova statistika pa je govorila takole: 82 tekem, 72 točk. A končnice tisto sezono Blackhawks niso videli, so jo pa že naslednjo, ko se je na trenersko klop usedel Quenneville, na čelu s katerim so pred tremi sezonami odpravili vso konkurenco. V končnici zmagovite sezone je statistiko obogatil z 28 točkami, točko manj od kapetana – to je še vedno njegova najuspešnejša sezona (104 tekme, 116 točk).

Po dveh sezonah izpadov v konferenčnih četrtfinalih je za njim spet zelo uspešna sezona. Med stavko se je krilni napadalec preselil v Švico, kjer je odigral 20 tekem za Biel in vknjižil 23 točk. Ko se je začela skrajšana sezona NHL-a, pa je svojo kakovost dokazal še čez lužo – bil je najučinkovitejši mož svoje ekipe v rednem delu (47 tekem, 55 točk) in končnici (17 tekem, 14 točk). Še posebej se je izkazal na peti tekmi konferenčnega finala, ko je Chicago zapečatil usodo Los Angeles Kings našega Anžeta Kopitarja. Štiriindvajsetletnik je najprej zabil dva zadetka v rednem delu tekme, nato pa v 92. minuti podaljška s "hat-trickom" razrešil uganko o potniku v finale. Tudi Kane se je letos uvrstil v ožji izbor nominirancev za eno od nagrad, in sicer je ob Martinu St. Louisu in Mattu Moulsonu kandidat za Lady Byng Memorial Thropy – nagrada za najbolj športno obnašanje na ledenih ploskvah. Kane ima pogodbo s Chicagom do vključno sezone 2014/2015.

Še nekoliko bolj izkušen od zgoraj omenjenega napadalskega para je trdoživi branilec Duncan Keith. Tudi on je v najmočnejši hokejski ligi igral zgolj za Chicago, katerega barve brani od sezone 2005/2006. Blackhawks so ga na naboru kot številko 54 izbrali leta 2002, zanje pa je v osmih sezonah odigral več kot 670 tekem. Da gre za napadalsko usmerjenega branilca, je dokazoval iz sezone v sezono, ko je povečeval svoj točkovni zbir in bil v zmagoviti sezoni 2009/2010 drugi najbolj učinkoviti hokejist svoje ekipe. Tisto sezono si je z odlično statistiko (104 tekme, 86 točk) prislužil nagrado za najboljšega branilca lige (NHL Best Defenseman "Norris Trophy").

Tudi v sezonah, ko so se "spotaknili" na prvi stopnički končnice, je bil Keith, ki je zaigral na dveh "all-star" tekmah NHL-a, med najboljšimi branilci. Učinkovitost ga ni zapustila niti v letošnji sezoni, ko je pridno polnil statistiko in bil daleč najučinkovitejši zbiratelj točk med branilci Chicaga, še posebej se je razigral v končnici, ko je na 16 tekmah – eno je zaradi naleta na Kralja Jeffa Carterja moral izpustiti – vpisal 11 točk. Kanadčana pogodba z moštvom iz vetrovnega mesta veže do neverjetne sezone 2022/2023.