Drsanje bržkone izumili Finci

Za prebivalce na jugu Finske pa po mnenju strokovnjakov pred 5000 ni bil v ospredju športno-rekreativni in zabavni vidik drsanja, ampak so si tako na zaledenelih površinah prihranili čas in energijo za vsakodnevna opravila, je poročal časnik Times. Arheološke najdbe potrjujejo, da so si ljudje že 3000 let pred našim štetjem v Skandinaviji ter ponekod drugje v Severni in Srednji Evropi pri prečkanju zaledenelih voda pomagali s preprostimi drsalkami, narejenimi iz posebej brušenih kosti. Strokovnjaki z univerze v Manchestru so v okviru raziskave ugotovili, da so bili prav "Prafinci" najboljši pri izdelavi koščenih drsalk. Pri premikanju po zaledenelih jezerih, teh na Finskem res ne manjka, so s svojo iznajdbo takrat prihranili do 10 odstotkov energije. Drsalke so kot rečeno poznali tudi drugod v Evropi, a so bile Finske najboljše. Študija angleške univerze je dokazala, da so imeli v istem obdobju denimo bistveno slabše drsalke na Norveškem, kjer so s pomočjo "takratne novosti" prihranili le tri odstotke energije, drugje, kot npr. v Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem pa le odstotek. Univerza je podatke izračunala na osnovi kombinacije geografskih podatkov, združenih s testiranji na kopijah takratnih drsalk in meritvami na obremenitev testirancev.