Anže Kopitar
Petek, 7. 7. 2017, 18.49
5 let, 9 mesecev
Slovenski NHL-ovec o sezoni, pogledu naprej, olimpijskih igrah, družini …
Anže Kopitar: Čas hitro beži. Treba je čim bolj uživati v sedanjosti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,30
"Ko sem prišel kot mulc v ligo NHL in gledal 30-letnike, sem si rekel, 'oh, do tja imam še veliko'. Pa je minilo že 11 let. Šlo je tako hitro, kot bi tlesknil s prstom. Čas res hitro beži. Treba je čim bolj uživati v sedanjosti," pred 12. sezono v ligi NHL razmišlja Kopitar, ki bo avgusta dopolnil 30 let. Te dni je ob pripravah zaposlen tudi s hokejsko akademijo, ob kateri je delil nekaj misli, tudi o družinskem življenju, reprezentančni odpovedi, klavrni sezoni z Los Angeles Kings.
Za najboljšim slovenskim hokejistom je pestra sezona. Prinesla je tako sladke kot grenke trenutke. Začel jo je zgodaj. V začetku septembra je s slovensko reprezentanco v Minsku pomagal priigrati olimpijske igre, nato za ekipo Evrope zaigral na svetovnem pokalu in presenetil z uvrstitvijo v finale, manj zadovoljen pa končal klubsko sezono z Los Angeles Kings. Še drugič v treh letih so Kralji ostali brez končnice.
Če na ledenih ploskvah čez lužo ni šlo po željah, pa je lahko bolj vedrega obraza, ko beseda nanese na zasebno življenje. Oktobra se je njegova družina povečala za enega člana, hčerki Neži se je pridružil še sin Jakob. O vrtiljaku dogodkov zadnjih nekaj mesecev, tudi o reprezentančni odpovedi, se je Anže Kopitar razgovoril po enem od ledenih treningov z mladimi upi na hokejski akademiji, ki jo te dni na Bledu gostita s Tomažem Razingarjem.
Zadnje dni se na hokejski akademiji z otroki vrača v čase, ko je sam postavljal kamenčke v mozaik bogate kariere.
Boli, ker veš, kaj izgubiš
"Boli in 'smrdi ti pred nosom', ker veš, kaj izgubiš," je 29-letnik slikovito opisal težko stanje zadnjih treh sezon, ko je z Los Angeles Kings dvakrat ostal pred vrati končnice, enkrat pa izpadel v prvem krogu izločilnih bojev. "Preden smo prvič osvojili Stanleyjev pokal in smo izpadli iz končnice, smo si rekli "pa dobro, saj bo", saj niti nismo vedeli, kako je, če na koncu zmagaš. Ko pa enkrat poznaš ta občutek ob osvojitvi Stanleyja, pa boli, ker nisi več v lovu zanj. Ni lahko, sploh pa ne, če ostaneš celo brez končnice."
"Treba bo biti bolj konstanten in ne loviti zadnjega vlaka," so želje pred novim tekmovalnim obdobjem.
Pet let od prvega obiska Stanleyja
Takole je pred petimi leti preživel dan s Stanleyjevim pokalom v Sloveniji.
V četrtek je minilo točno pet let, odkar je Stanleyjev pokal prvič obiskal Slovenijo. Drugič je v deželo na sončni strani Alp pripotoval leta 2014. Kopitar upa, da to ni bil njegov zadnji obisk Slovenije.
Naslednji bodo igralci
Nova klavrna sezona je hitro terjala prve žrtve. Posloviti sta se morala trener Darryl Sutter in športni direktor Dean Lombardi. Ekipa se bistveno ni spremenila. Vrnil se je Mike Cammalieri, s katerim je Kopitar igral že pred slabim desetletjem in za katerega upa, da bo prinesel prepotrebne zadetke. V igri je bil prihod Joea Thorntona, a bo ostal pri kalifornijskih tekmecih iz San Joseja … Gorenjec se zaveda, da bodo tudi igralci morali spremeniti nekaj v svoji igri. Po koncu sezone je večkrat omenil pomanjkanje lakote v njihovi igri.
Kopitar o odhodu Darryla Sutterja:
"S težjim srcem gledaš trenerja, kot je bil Darryl, oditi, saj smo dvakrat postali prvaki. To nas bo vedno vezalo. Mislim da pa smo potrebovali neko svežino, nek nov glas v slačilnici. Vsi tisti triki, ki so pred tremi leti delovali, letos, pa že lani niso več tako dobro. Ob tem se je prižgala rdeča luč."
"Ko ne gre, se začne pri trenerju. Naslednji bomo igralci. Bilo je kar burno, lahko rečem, da ni bilo nič prijetno ob koncu sezone. Zagotovo je bil to za nas nov močan udarec. Jaz in še nekaj vodij je poudarilo, da tako naprej ne bo šlo več. Da ne bomo mogli vseskozi loviti zadnjega vlaka za končnico. Treba bo biti bolj konstanten, si končnico zagotoviti nekaj krogov pred koncem, pa potem malo lažje zadihati in se dobro pripraviti na končnico," razmišlja pred svojo že 12. sezono v ligi NHL.
Nanjo se že pripravlja s suhimi treningi, nad katerimi bdi njegov oče Matjaž, ledenim treningom se bo posvetil v začetku avgusta, v ZDA pa se bo vrnil 3. septembra.
Kot pravi, si je največ bremena naložila ekipa sama: "Že od samega začetka je bilo največ pričakovanj znotraj ekipe. Glasove od zunaj seveda slišiš, a niso glavni. Še vedno so cilji ekipe zelo visoki. Mislim, da je naša kakovost zelo dobra. A za osvojitev Stanleyjevega pokala imaš lahko ne vem, kako dobro ekipo na papirju, pa če se stvari ne poklopijo, se ne bo izšlo. Mislim, da gremo lahko optimistično v sezono."
"Ko sem prišel kot mulc v ligo NHL in gledal 30-letnike, sem si rekel, 'oh, do tja imam še veliko'. Pa je minilo že 11 let. Šlo je tako hitro, kot bi tlesknil s prstom. Čas res hitro beži. Treba je čim bolj uživati v sedanjosti."
Prvič kot kapetan
S suhimi treningi se že pospešeno pripravlja na 12. sezono lige NHL, drugo v vlogi kapetana Los Angeles Kings.
Kopitarju je pred to sezono pripadla posebna čast. Potem ko je vodstvo kluba kapetansko črko odvzelo Dustinu Brownu, je kapetan Los Angeles Kings postal on.
"Stvari se niso veliko spremenile. Že prej, ko je bil Dustin kapetan, smo imeli v slačilnici tak značaj, da je bilo na nek način več vodij v ekipi. Vedno smo govorili, da smo družina, tako bo tudi naprej. Prav velikih sprememb ni, je pa seveda večja vloga, s katero pridejo določene stvari."
Presenetil z Evropo …
V zadnji sezoni je okusil tudi svetovni pokal. Neke vrste olimpijske igre v malem. Na njem so v Torontu sodelovale reprezentančne hokejske velesile in reprezentanca Evrope, v kateri so bili Slovaki, Nemci, Švicarji …, pa tudi Kopitar.
Čeprav strokovnjaki Evropi niso napovedovali veliko možnosti, saj so bili njeni NHL-ovci zbrani z vseh vetrov, so prijetno presenetili. Njihov pohod je v finalu zaustavila šele aktualna svetovna in olimpijska prvakinja Kanada. Kot odličen motivator se je izkazal Ralph Krueger, ki se je z mesta direktorja angleškega nogometnega premierligaša Southamptona za čas tekmovanja uspešno preselil na trenerko hokejsko klop Evropejcev.
Jeseni je okusil tudi svetovni pokal, na katerem je s soigralci Evrope, ki ji je poveljeval kot kapetan, presenetil z drugim mestom.
"Poznal sem le Mariana Gaborika, vse druge pa le po imenu, a ne osebno. Pred tem se še nisem družil z njimi. Zelo hitro smo se dobro ujeli. Brez težav. To se je na ledu tudi pokazalo, ko smo vse skupaj presenetili. O Kruegerju lahko povem le dobre stvari. Je odličen motivator. Imel pa je tudi zelo dobro tehnično podkovane pomočnike. On nas je dobro združil skupaj in smo res super delovali."
…, a svetovni pokal ne bo nadomestil OI. "Upanja nimam več."
Na svetovnem pokalu se je sicer družil z vso hokejsko smetano. Moštva so bila namreč sestavljena iz NHL-ovcev. A to ne more nadomestiti olimpijskih iger, na katerih bo februarja v Pjongčangu drsala tudi Slovenija. Kopitarja tam ne bo, saj liga NHL v tistem času ne bo prekinila tekmovanja, kar obžaluje. Upanja, da bi prišlo do preobrata, nima več.
Kopitar o OI v Pjongčangu:
"Srečo sem imel, da sem igral že v Sočiju, da sem videl, kako so olimpijske igre videti tudi od znotraj, ne le na televiziji. Veliko igralcev je izrazilo razočaranje, da se ne bomo mogli udeležiti največjega spektakla na svetu, ker se denarno niso uskladili. Po drugi strani pa razumem tudi naše delodajalce, saj nimajo veliko od tega, da gremo NHL-ovci na olimpijske igre. Tu je še tveganje poškodb. New York Islanders so po Sočiju ostali brez kapetana in nosilca igre Tavaresa … Še vedno menim, da bi se morali uskladiti."
Na olimpijskih igrah v Sočiju s "pepelko" Slovenijo končal na sedmem mestu, v Pjongčangu ga ne bo.
Rus Aleksander Ovečkin je dejal, da bo v Južno Korejo potoval, ne glede na to, kaj bo reklo vodstvo lige NHL. Kopitar pa si težko predstavlja, da bi za okoli sedem tekem, v katerih lahko izgubiš veliko, zapustil Kralje. Še težje pa, kako bi ob vrnitvi z OI, med katerimi jim ne bi pomagal na klubski ravni, kot kapetan, ki naj bi mu soigralci sledili, stopil pred njih.
Odločil se je prav. "Pametoval" pa ne bi.
Aprila je veliko prahu dvignila Kopitarjeva odpoved sodelovanja na svetovnem prvenstvu elitne divizije v Parizu, kjer Slovenija ni izpolnila cilja in je ekspresno nazadovala v nižji rang tekmovanja.
Aprila se je odločil izpustiti reprezentančno akcijo (svetovno prvenstvo elite). Odločitve ne obžaluje, saj je, kot pravi, moral dati prednost utrujenemu telesu.
"Odločil sem se prav. Seveda bi bil tudi zelo rad zraven, a ni šlo. Enkrat moraš poslušati tudi svoje telo in narediti nekaj, kar je zanj dobro. Preprosto nisem imel več moči, da bi dobil še kakšno energijo. V ligi NHL smo končali sredi aprila, potem pa bi bil še skoraj cel mesec priprav, da bi z reprezentanco odigral še nekaj tekem. Spet bi potreboval veliko časa in bi bil spet zadaj s pripravami za naslednjo sezono.
Pogovarjal sem se z vsem v klubu in so rekli, da bi bilo pametno, da se spočijem. Preteklo sezono sem začel že avgusta, ko smo šli v Minsk na olimpijske kvalifikacije, potem je bil še svetovni pokal, pa vsa potovanja … Ne bom rekel, da je bil to vzrok za mojo sezono, je pa vsekakor malo pripomoglo k vsemu," komentira nesodelovanje na reprezentančni akciji.
Slovenska reprezentanca se je po hitrem postopku vrnila v nižji rang tekmovanja.
Ta se je končala s sedmimi porazi risov, katerih predstave niso bile na ravni elite. "Ne bi rad pametoval. Ni se poklopilo. Igra ni bila takšna, kot smo jo prikazali v Minsku ali v Sočiju. Ni bila dovolj dobra. Narobe je bilo že to, da smo vsako tekmo prejeli pet zadetkov. Vemo pa, da nimamo takih strelcev, da bi jih dali šest …," pravi centralni napadalec in se na kratko dotakne še selektorske menjave. Trenersko taktirko je pred dnevi prevzel Finec Kari Savolainen: "Morda kdo misli, da je vse skupaj prišlo prehitro, a tako je. Treba bo to sprejeti in kar se da dobro nadaljevati."
Vesel za Jana Drozga
Po 11 letih je bil na naboru lige NHL spet izbran Slovenec. Kot 152. Po vrsti so aktualni prvaki Pittsburgh Penguins izbrali štajerskega napadalca Jana Drozga.
"Super za Jana. Pot je lahko še dolga, a zdaj je v njihovem sistemu. V klubu vedo, kje igra, kaj delaš. Moj nasvet je, da pokaže čim več kot lahko. Konec koncev moraš biti tak, kot so te izbrali. Pokazati svoje igre, lastnosti, ki so te pripeljale do sem, jih poskušati še nadgraditi in verjeti, da te bodo peljale še naprej."
Fotoutrinki hokejske akademije na Bledu:
Živahno družinsko življenje
Z ženo Ines in hčerko Nežo je oktobra pozdravil novega družinskega člana, sina Jakoba. "Malo bo še trajalo, preden bom opazil razlike med tem, kako je imeti hčerko ali pa sina. Neža je zelo živa. Doma sem se že večkrat ustrašil, da bomo ob njenem skakanju po kavču pristali na urgenci, a se vedno nekako ujame. Jakob pa tudi prihaja v tako obdobje, ko bo počasi že hodil, in je kar živ," pripoveduje o živahnem družinskem dogajanju.
Z ženo Ines sta oktobra pozdravila drugega otroka. Hčerki Neži se je pridružil sin Jakob.
Da življenje teče nekoliko mirneje in lažje, sploh v času, ko je s Kralji na daljših gostovanjih, jima pomaga varuška, nekajkrat pa je na daljši obisk prišla tudi Kopitarjeva mama, medtem ko je oče služboval v Švici.
Bo tudi Anže Jakobu za hišo uredil drsališče, kot ga je oče njemu, čeprav bo v sončnem mestu angelov to bolj težko? "V Kaliforniji bo to res težje (smeh, op. a.). Pričakovanja bodo takšna in drugačna, ker je moj sin. A po eni strani bi bilo celo bolje, da ne bo igral hokeja, da bi si izbral kaj drugega. Je pa to težko. Če te sin gleda vsak dan, kaj delaš, bo verjetno hotel delati prav to. Ne moreš pa reči ne. Bomo videli, kaj bo."
Te dni hokejsko znanje prenaša na mlade upe. Ga bo nekoč na sina Jakoba? "Po eni strani upam, da bo izbral kaj drugega, a če očeta gledaš, kaj dela vsak dan, potem želiš ti podobno."
Kopitarja čaka še dober teden hokejske akademije, na kateri se bo zvrstilo 160 znanja željnih udeležencev. Nato se bo z družino odpravil na hrvaško morje, 3. septembra pa se bo vrnil v ZDA, kjer je s prvo damo Melanijo, kot pravi, prepoznavnost Slovenije večja: "Slišim, da hodijo Američani celo na obiske v Slovenijo, da vidijo, kje se je rodila, kje je Sevnica. Kar ni slabo."
