Zamejci v različnih položajih

Naša društva, članice Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, se v veliki meri razlikujejo od drugih društev in klubov. V mislih namreč nimamo le tekmovalnih ciljev, pač pa skrbno pazimo tudi na narodnostno vprašanje. Zavedamo se namreč, da je odstotek otrok iz mešenih družin tudi v slovenskih šolah vse večji. Skrbeti moramo, da se slovenska beseda ne izgubi," poudarja predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin. Prav zamejski Slovenci v Italiji se resnično lahko pohvalijo z dobro povezanostjo in kakovostnim delovanjem. Slednje je vidno tudi ob pogledu na knjižne police, kamor so letos ob tradicionalnem zborniku postavili tudi dve domiselni publikaciji - Nogometni priročnik in italijansko-slovenski slovar športnega izrazoslovja. Sicer pa so bili Slovenci v Italiji v iztekajočem se letu znova sila dejani in nadvse uspešni tudi na tekmovalnem področju. Za največ veselja je poskrbela princesa kotalkarskih tekmovanj Tanja Romano, ki je prišla že do enajstega naslova svetovne prvakinje. Izpostaviti velja še odbojkarje, ki nastopajo celo v italijanski reprezentanci (Matej Černic, Loris Mania in Sandra Vitez), rolkarja Matejo in Davida Bogatca, jadralca Svitz Košuta ter Jaš Franeti in še bi lahko naštevali.

Dvorana v Celovcu

Nadvse aktivni so tudi zamejci na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo predvsem uspehe odbojkarskega kluba Posojilnica Dob, podvige obetavnega nordijskega kombinatorca Tomaža Drumla, prodornost košarkarjev Koša … A tudi na Koroškem ne razmišljajo zgolj o športnih dosežkih, temveč se spogledujejo tudi z ustrezno infrastrukturo. "Na tem področju si lahko obetamo kar nekaj korakov naprej. Ob plodnem sodelovanju s celovško gimnazijo kmalu pričakujemo novo športno dvorano. Ta bo, tako kot tudi obljubljeni štadion, velika pridobitev," razlaga Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze na Koroškem.

Več sredstev za zamejce

V povsem drugačnem položaju pa so Slovenci na Madžarskem. "Zamejci v Porabju smo najmanjša skupnost, kar se kajpak pozna tudi pri obsegu delovanja. Kot znano ime velja omeniti metalca kladiva Kristiana Parša, ki pa ne govori slovensko. Sicer pa smo zamejci v Monoštru in okolici dejavni predvsem ali pa zgolj v nogometu, ob tem pa ni skrivnost, da se ubadamo s precejšnjimi denarnimi težavami" ugotavlja Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, ki si v prihodnje želi tesnejšega sodelovanja z matico. Podobno željo sta ob tradicionalnem srečanju zamejcev v Ljubljani izrazila tudi Velik in Kufersin, pomembnost sodelovanja pa je izpostavila še predsednica komisije OKS za zamejski šport Sonja Poljšak. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki vladnega urada za Slovence v zamejstvu in predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport. Slednji so ob tem obljubili, da bo proračunska pogača za zamejce v prihodnje nekoliko večja.