Vlora Beđeti nova zvezda na tatamijih

Varovanka trenerja Marjana Fabjana je doslej nastopala v senci nekaterih ekipnih kolegic, že prvo priložnost za nastop na EP pa je odlično izkoristila.

Beđetijeva je na Dunaju nastopila namesto poškodovane Urške Žolnir. Slednjo je na klubskem evropskem prvenstvu po poškodbi zamenjala že lani v Parizu in se "takoj stepla" z največjimi zvezdnicami te kategorije. Tako je bilo tudi tokrat. Beđetijevi je le malo zmanjkalo, da bi bila v petek celo v finalu EP, v polfinalu je izgubila s kasnejšo evropsko prvakinjo, Nizozemko Elisabeth Willeboordse.

Prišla po naključju

Osemnajstletno Beđetijevo je v judo pripeljalo naključje. Šestletna deklica je plavala pri celjskem klubu Neptun, ko ji je trener v želji po boljših izidih dejal, da se mora ostriči. Beđetijeva se je po treningu zjokala in z očetom Fikom sta se šla potolažit na sok. Mimo je prišel trener Marjan Fabjan in znanca povprašal: "Ti, Fik, čigava pa je ta deklica?". "Moja," mu je odvrnil Fik Beđeti, ki ima v Celju okrepčevalnico s kebabom. "Zakaj pa joče?" je zanimalo Fabjana. Po zgodbi z lasmi je Fabjan Vloro Beđeti povabil v svoj klub. "Pridi pogledat. Imamo skupinico mlajših in če ti bo všeč, lahko ostaneš," je dejal Fabjan. Od tedaj Beđetijeva v dvanajstih letih ni na niti en trening zamudila minute.

"Nikoli je ni bilo potrebno buditi. Zjutraj pred šolo gre na kondicijski trening, nato po šoli še na enega. Vedno naju s soprogo priganja, da se že mudi na trening in današnji rezultat je najlepša nagrada za dvanajstletno trdo delo in vsa odrekanja," je neposredno po borbi vidno ganjen dejal oče Fik. Slednji hčerko skuša spremljati na čim več tekmah, tako je bilo tudi tokrat. Prišel je že v četrtek, se po borbah odpeljal nazaj v Celje in v petek prišel še enkrat na Dunaj, da bi lahko navijal za hčer.

Odslej bo drugače

Beđetijeva doslej v članski karieri z izjemo lanskega ekipnega prvenstva, vidnejših rezultatov še ni imela, glede na to, da je še mladinka, pa to ni nič nevsakdanjega. Trdno je odločena, da bo poslej drugače. "Cilj je vsekakor olimpijska kolajna. To si želim, tega ne skrivam. Do takrat me čaka še ogromno dela, a se vsega lotevam postopoma. Zdaj moram najprej opraviti maturo in vozniški izpit, potem pa naprej," je še dejala dijakinja Srednje turistične šole v Celju.

Edina težava, ki jo ima, je dejstvo, da nastopa v isti težnostni kategoriji kot bolj prekaljena ekipna kolegica Urška Žolnir. "Ja, res je, ne vem kaj naj rečem. Da sem jo zamenjala, ne morem reči, ona je že bila evropska prvakinja, jaz sem bila le tretja. Ne vem, bomo videli," je skromno zaključila Beđetijeva. Ob odločenosti in volji do dela, ki ju premore, se bo tudi zanjo našel prostor v reprezentanci, pa četudi v kateri drugi kategoriji.