Velemojster Lenič z zavezanimi očmi premagal šest nasprotnikov

Slepa šahovska simultanka je bila prvi tovrstni spektakel pri nas, Leničevi nasprotniki pa so bili državni prvaki v kategorijah dečkov in deklic do 10 in 12 let ter predstavnika mesta Maribor. Kljub solidnemu odporu je naš najboljši velemojster nalogo opravil z odliko in po napornem vikendu strnil prve vtise.

''Ko sem treniral za simultanko, se mi je vse skupaj zdelo lažje. Na začetku je bilo tudi nekaj napetosti in treme, saj so bili prisotni fotografi, televizije in gledalci, ki so bili kar disciplinirani, a se je bilo vseeno težko osredotočiti. Slabo sem začel, na začetku sem se mučil, recimo prve štiri poteze, a ko sem se umiril in so možgani začeli delovati, je šlo,'' je povedal Lenič, ki ga je svojevrsten napor tudi precej izmučil.

''Imel sem le malo časa za počitek, nato pa sem se že moral odpeljati v Budimpešto na madžarsko ligo. Sicer me je pokonci držal tudi adrenalin, vendar sem po vrnitvi spal 14 ur skupaj.''

Če bi zahtevali ponovitev, bi pobegnil

Glede na izkušnjo Lenič meni, da bi se lahko na slepo spopadel z največ deset šahisti hkrati, a bi moral pred partijami kakšen mesec trenirati. Novih podvigov ne izključuje: ''Če bo kakšna ponudba, bom razmislil. Je pa tako, da večino tveganja nosim sam. Nisem tam, da bi delal napake, od mene se pričakuje popolna predstava.''

Simultanka je sicer trajala približno dve uri in dvajset minut, velemojster pa je bil po lastnih besedah na koncu 'zelo, zelo srečen'. ''Če bi mi kdo rekel, naj še enkrat ponovim vse skupaj, bi zbežal.''

Kako pa je s kakovostjo partij na slepo? ''Osebno še nikoli doslej nisem dosegel takšne stopnje koncentracije. Mislim, da imamo predvsem v umu predsodek, da tega ne zmoremo. Izkušnje bom skušal uporabiti tudi pri mojem delu, s treningom in voljo pa bi se lahko zelo približali 'navadni' partiji,'' še zaključuje Lenič.