Štorije kranjskega drsališča, tudi skozi objektiv

Namen današnjega članka ni brskati po političnih zgodbah iz davnine, temveč ljubiteljem hokeja ter rekreativnega in umetnostnega drsanja osvežiti spomin na preteklost, ko se je v zgradbi Gorenjskega sejma na Savskem otoku v Kranju na veliko drsalo, in se ozreti (tudi skozi objektiv) v sedanjost, ko so se dejavnosti na ledu preselile v montažni objekt na Zlatem polju. Je bilo res tako idealno? Čeprav sama spadam v generacijo, ki se ji je ledena ploskev na tako imenovanem sejmišču na Savskem otoku v Kranju zdela naravnost popolna za dejavnosti na ledu, malo manj sicer za maturantske plese, ki so jih nekdaj tam prirejali, sejemska dejavnost je bila pač nujno zlo, pa današnji akterji kranjskega hokeja menijo ravno nasprotno.

Le dve garderobi in pozna zaledenitev "Pogoji v stari ledeni dvorani so bili slabi. Imeli smo le dve garderobi, led pa so nam izdelali šele novembra in ne avgusta, kot je to v navadi drugje, to pa je na razvoj športa vplivalo zaviralno," se obdobja stare dvorane na sejmišču spominja Gorazd Drinovec, trener Hokejskega kluba Triglav. Zaradi premajhnih garderobnih mest je moral HK Triglav najeti kontejnerje, ki so služili kot garderoba, kar je potem spet povzročilo težave, saj so morali hokejisti pot do prhe preteči po svežem, večkrat ledeno mrzlem zraku. A bolje to kot nič, bi lahko rekli.

Zakaj so porušili staro dvorano? Zgradba Gorenjskega sejma je bila zgrajena iz samoprispevkov večjih kranjskih podjetij in kot taka predvidena za izvajanje športno-sejemske dejavnosti. "Ko so Gorenjski sejem odkupila Živila, so mestni svetniki potrdili, da se tam zgradi trgovsko središče. A glede na to, da je bila zgradba, ki je stala na mestu nekdanjega Majdičevega mlina, celo spomeniško zavarovana, je sploh ne bi smeli rušiti," opozarja Emiljan Pavlin, direktor HK Triglav Kranj, ki boj hokejistov za ohranitev drsališča primerja z bojem Davida proti Goljatu.

Hokejski klub Triglav in Drsalni klub Kranj pet let brez svoje dvorane "Leto 2002 je bilo zadnje leto, ko smo še lahko drsali v stari dvorani, potem smo se morali izseliti. Javnost je bila ogorčena, v HK Triglav smo podpisali peticijo, vendar s politiki nismo našli skupne rešitve. Hokejski klub Triglav je tako pet dolgih let životaril brez svoje dvorane," se spominja Drinovec. "Mestna občina Kranj je v razvojnem programu za leta 2002–2003 in 2003–2004 imela tudi ledeno dvorano, a so točko po hitrem postopku umaknili z dnevnega reda (razlog je bil v slabi finančni konstrukciji načrta, op. a.). Tako smo ostali na suhem in do leta 2007 gostovali po vsej Sloveniji. Največ na Bledu, ki je sčasoma postal drugi dom kranjskih hokejistov, pa tudi na Jesenicah in v Celju. HK Triglav z več kot 45-letno zgodovino je takrat doživljal težke čase," se spominja Drinovec, selektor hokejskih reprezentanc do 20 let, ki zasluge za – kljub preprekam – še vedno kakovostno delo kluba pripisuje tudi staršem, ki so pri prevozih pogosto priskočili na pomoč.

Nomadstvo se ni poznalo Začuda se to nomadsko življenje kranjskih hokejistov rezultatsko ni poznalo. V tistem obdobju so se namreč tako mladinci kot tudi dečki povzpeli do naslova državnega prvaka. "Največja težava je bila, da nismo mogli vpisovati novih otrok, starši so dvomili o pogojih treninga. S 140 aktivnih članov je število padlo na 80, nato je z odprtjem Ledene dvorane Zlato polje spet naraslo na 200," pripoveduje Drinovec. "Udarilo" je tudi po ljubiteljih rekreativnega drsanja, ki so v prehodnem obdobju drsali na majhnem drsališču na Slovenskem trgu v Kranju.

Nova dvorana naj bi prvotno stala poleg kranjskega bazena Nekaj časa so resno razmišljali, da bi novo pokrito drsališče stalo na področju Športnega parka Kranj. Zavod za šport je že izdelal idejne projekte, ki so predvidevali, da bi se na območju današnjega Športnega parka Kranj zgradila nova večnamenska dvorana s kapaciteto 1200 ljudi, z drsališčem, atletsko dvorano in parkirišči v kleti, ali navadna dvorana z drsališčem, kjer pa bi morali zagotoviti še prostor za parkirna mesta, a so pozneje idejo opustili. "Ne vem, zakaj," priznava Drinovec, a predvideva, da tudi na račun evropskega prvenstva v vaterpolu, ki ga je Kranj gostil leta 2003 (v ta namen je v Kranju zrasel nov olimpijski bazen, op. a.), in gradnje novega skakalnega središča v Kranju. No, mi pa smo ostali brez vsega."

Štajerski investitor spet zanetil upanje S pojavom investitorja Expo biro iz Maribora je spet oživelo upanje o novi ledeni dvorani. "Na zemljišču, ki je last mestne občine Kranj, so postavili novo montažno dvorano, vsako od treh podjetij, združenih v konzorcij, Cestno podjetje Kranj, Kota Petrovče in Ensico Ljubljana, pa je vanjo vložilo svoj delež sredstev," razlaga Drinovec.

Novo domovanje kranjskih hokejistov in drsalcev Ledena dvorana Zlato polje obratuje od sezone 2007/2008, hokejisti HK Triglava pa so prvo uradno srečanje v novi dvorani odigrali 5. januarja 2008. Glede pogojev, ur vadbe in garderob je stanje zadovoljivo, si pa želijo večje ledene ploskve. "Igrišče je na spodnji meji dovoljenega. Dimenzije so zdaj 56x26 metrov, zadovoljni bi bili že z 58x28, medtem ko so normalna evropska igrišča velika 60x30, kar pomeni, da je manjše kot v drugih dvoranah in predstavlja težavo v tekmovalnem smislu. Če bi uredili tudi to, bi bila zadeva glede pogojev idealna," pravi Drinovec.

Montažni objekt, ki ne more biti za stalno "Glede na to, da gre za montažni objekt, je logično, da ne more biti trajen, še posebej pri taki frekvenci ljudi, ki obiskujejo dvorano. Podatki dnevnega štetja kažejo, da v dvorano letno vstopi in iz nje izstopi 150 tisoč ljudi, zato je recimo obraba vhodnih vrat razumljiva," pojasnjuje sogovornik, ki med najpomembnejše naloge, s katerimi lahko dvorano ohranijo v največji meri, uvršča brezhibno delovanje hladilnih sistemov, ki predstavljajo srce ledene dvorane – jesenski servis jih je stal med sedem in osem tisoč evrov –, nujna pa bi bila tudi menjava pohodne preproge na tribunah, ki na obiskovalcih pusti slab prvi vtis.

Drinovec priznava, da je bilo pri financiranju storjenih nekaj začetnih napak, zato danes zmanjkuje denarja za določene stvari. In če denarja ni, so težave pri obnovi, zato se je lotevajo postopoma. "Ko dobimo denar, popravimo največje pomanjkljivosti, ne gre pa vse naenkrat."

Bo mestna občina objekt odkupila? V teku so tudi intenzivni dogovori o tem, da bi mestna občina Kranj objekt odkupila, upravljanje pa bi prevzel Zavod za šport ali HK Triglav, tako kot je to praksa pri drugih športnih dejavnostih v Kranju. "V ta namen smo pridobili češko podjetje ki se ukvarja z rekonstrukcijo dvoran. Želimo si, da bi v prihodnjih letih pridobili sistemska sredstva in rekonstruirali dvorano, tako da bi lahko postala stalna. Lahko bi podaljšali streho, zamenjali hladilni sistem, ogrado in podlago," pravi Drinovec, ki je zadovoljen z odzivom mestne občine Kranj.

"Občina nam ogromno pomaga in ima pomemben prispevek pri tem, da danes lahko tukaj drsamo. V prvotni pogodbi je zakupila ure za hokejski in umetnostno-drsalni klub. Nekaj je sicer zadreg zaradi upravljanja dvorane, vendar zgodbo rešujemo. Uradni upravljavec je sicer Jomas, d. o. o., vendar zadnji dve leti delo v dvorani koordinira HK Triglav," pravi Drinovec.