Recesijske lovke tudi v slovenskem športu

Ekonomisti opozarjajo, da bo gospodarska kriza tudi v novem letu dokaj redna tema pogovorov, kar bo bržkone vplivalo tudi na delovanje športnih subjektov. Kakšen je položaj v Sloveniji? V kolikšni meri svetovna gospodarska kriza vpliva na športnike, klube, društva ali panožne zveze? Neuradno je možno slišati številne črnoglede napovedi, medtem ko pa se uradno govori predvsem o previdnem zategovanju proračunskega pasu in varčevalnih ter preventivnih ukrepih.

OKS: racionalizacija poslovanja

Da je vrag vzel šalo, so že v minulem letu spoznali pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Zaradi recesije sta namreč dva pokrovitelja ob podpisu nove pogodbe (do OI 2012) zmanjšala svoj prispevek in se v strukturi preselila v nižjo kategorijo sponzorjev. "Če bo recesija v letu 2009 zares dobila dimenzije, o katerih se govori, bo brez dvoma mnogo težje pridobivati nove sponzorje in to velja za ves slovenski šport. Že obstoječi pokrovitelji, ki se bodo morebiti v letu 2009 srečali z učinkom recesije in jo občutili pri svoji dejavnosti, bodo verjetno s težavo izpolnjevali že dogovorjene sponzorske obveznosti. Upamo, da bo takšnih čimmanj in se zavedamo, da moramo delo na OKS še bolj racionalizirati in delovati varčno," pravi generalni sekretar krovne slovenske športne organizacije dr. Tone Jagodic, ki je skupaj s sodelavci pri sestavi programa dela za leto 2009 veliko pozornosti namenil prav zmanjševanju stroškov poslovanja. Osnovno vodilo programov bo tako racionalizacija na vseh ravneh. V tej luči so pri komiteju kot pomembne cilje podčrtali stabilizacijo finančnega poslovanja, vpeljavo sistema odgovornosti, izterjavo obstoječih terjatev, vseeno pa tudi ustrezni zagotovitvi sredstev za uspešno uresničevanje ciljev, čeprav bodo skrbno pazili na sleherni evro.

Smučarski trenutek resnice leta 2010?

Pri Smučarski zvezi Slovenije, ki ima sicer z naskokom največji proračun med vsemi panožnimi zvezami in po tej ravni krepko presega celo OKS, so se s precejšnjimi finančnimi težavami soočali že pred pojavom globalne recesije.

Čeprav se na Podutiški ulici v Ljubljani v novi sezoni strogo držijo načela sorazmerja med porabljenimi in pridobljenimi sredstvi, pa se še vedno niso znebili dolga iz preteklosti, za nameček pa so prepričani, da jih zavoljo manjšega vlaganja v šport čaka obdobje načrtnega varčevanja. "Pri našem delovanju v tem trenutku ne čutimo gospodarske krize. Prepričan pa sem, da gre žal le za trenutno stanje. Ocenjujem namreč, da se bo slovenski šport soočil s težkimi časi. Pri SZS se na vse skupaj že nekaj časa pripravljamo. Razmišljamo o načinih varčevanja, predvsem na področjih, ki ne vplivajo na izvedbo programov. Zaenkrat so bili vsi programi tekoče sezone stoodstotno izpeljani, verjamem, da bo tako tudi do konca sezone. V prihodnje pa bomo vsekakor morali zmanjševati programe, krčiti reprezentance in kadre, saj bo denarja za šport zanesljivo manj," pravi direktor SZS Jaro Kalan.

Ker je na veliki večini veljavnih pogodb s pokrovitelji, opremljevalci in partnerji zapisano leto 2010, je jasno, da se bodo pri SZS v kočljivem položaju znašli predvsem po končani olimpijski sezoni. "Kaj lahko se zgodi, da bomo že pred tem ostali brez kakšnega pokrovitelja. Res pa je, da bo zbiranje sredstev leta 2010 vse prej kot preprosto. Vseeno upam, da se podjetja ne bodo kot po tekočem traku odločala za umik iz športne sfere. Menim namreč, da bi bila to – vsaj dolgoročno gledano – napačna politika. Poleg tega trdim, da pokrovitelji SZS za vloženi denar tudi marsikaj dobijo," je še dejal Kalan.

Avanzo: Dobro pripravljeni, a previdni

"Na finančno krizo smo se dobro pripravili in jo vzeli za realnost že lani, saj je po našem mnenju težave bolje predvideti z veliki očmi, kot pa si te zatiskati do trenutka, ko je za njihovo reševanje morda že prepozno," je prepričan Matej Avanzo, vodja marketinga na Košarkarski zvezi Slovenije, ki se zaveda, da bo pravi občutek o vplivu recesije na KZS dobil šele ob koncu tekmovalne sezone, ko bodo potekle podpisane pogodbe z mnogimi pokrovitelji. "Zavoljo našega kakovostnega dela na področju marketinga in vse več produktov, ki jih ponujamo pokroviteljem, računamo, da bomo kljub krizi večino pogodb podaljšali, pogovarjamo pa se še in se še bomo tudi za pogodbe z novimi pokrovitelji," optimistično razlaga Avanzo in dodaja: "Recesijo bomo, četudi bo še tako huda, skušali prebroditi s kakovostnimi ter domiselnimi rešitvami in dodatno racionalizacijo poslovanja, naša dolžnost pa je, da priskrbimo dovolj sredstev tako za prihajajoče košarkarske rodove kot za vrhunske pogoje vseh reprezentanc. Zavedamo se sicer, da je moška članska izbrana vrsta naš glavni tržni produkt, a ob tem bi izpostavil, da skrbimo še za žensko člansko izbrano vrsto in sedem reprezentanc mlajših starostnih kategorij, ki so in bodo za nas zavoljo usmerjenosti v prihodnost ostale med najbolj pomembnimi segmenti Košarkarske zveze Slovenije."

NZS: brez večjih skrbi

Povsem mirni pa so na Nogometni zvezi Slovenije, saj so se zavoljo strukture prihodkov zaenkrat spretno izognili valu recesijskih posledic. "Kratkoročno, torej v letu 2009, recesija naše zveze ne bo usodno prizadela. Če že, potem se to lahko zgodi v leto 2010, ko se sklepa večina pogodb za ciklus 2010 – 2012," je prepričan mag. Uroš Stanič, vodja marketinga pri krovni nogometni organizaciji, ki je svojo tezo podkrepil s štirimi osnovnimi stebri prilivov NZS, ki pokrivajo glavnino proračuna.

Za prodajo medijskih in oglaševalskih pravic za domače tekme članske reprezentance ima zveza sklenjeno pogodbo s tujo agencijo, ki zagotavlja stabilne prihodke. Tudi pri drugem viru – sredstva Mednarodne nogometne zveze in Evropske nogometne zveze – Stanič ne vidi nevarnosti za drastičen upad. Omenjena sredstva so namreč povečini vezana na komercialni uspeh velikih tekmovanj, zato zavoljo uspešnosti EP 2008 večjih skrbi ni. Podobno velja za prodajo medijskih in sponzorskih pravic na domačem trgu, saj so le-te za ciklus SP 2010 v veliki večini (90 odstotkov) že prodane. V četrti vir sodi prodaja vstopnic za tekme članske reprezentance, na katero pa recesija po Staničevem mnenju prav tako ne bi smela imeti večjega vpliva. "V letu 2009 pričakujemo, da bo štadion razprodan na tekmah s Češko in Poljsko. Manjši obisk pričakujemo na tekmi s San Marinom in na junijski prijateljski tekmi," meni prvi mož marketinga NZS.

Sanacijski program Uniona Olimpije ni ogrožen

"Ne čutimo nikakršnih posledic," je na vprašanje, v kolikšni meri je recesija prizadela KK Union Olimpija, kot iz topa izstrelil direktor Igor Dolenc. Vseeno to še zdaleč ne pomeni, da so v Tivoliju povsem mirni. Navsezadnje sta od nedavnega velikega dolga v višini dobrih petih milijonov ostala še približno dva milijona evrov. "Sanacijski program ne sme biti ogrožen," trdi Dolenc.

Ob pogovoru o recesiji pa Dolenc opozarja tudi na drugačen vidik tega pojava. "Finančna kriza ne sme prizadeti le delodajalca oziroma v tem primeru kluba. Če bo treba na vseh ravneh zmanjševati stroške, bodo morali to občutiti tudi igralci pri svojih pogodbah. Ne le v Olimpiji. Sicer pa so pogodbe s pokrovitelji dokaj čvrste, čeprav vem, da se lahko kakšen pokrovitelj znajde v škripcih," je dejal direktor osrednjega slovenskega košarkarskega kolektiva.

Ban: Stanje ni alarmantno

Kako pa na vroče vprašanje gledajo pri NK Maribor, ki se je po večletnih nihanjih izkopal iz finančnih težav in znova nadvse odločno zakorakal proti prvoligaškemu prestolu? "Trenutno stanje ni alarmantno. Je pa nedvomno treba upoštevati dogajanja v gospodarstvu. Pri poslovanju se obnašamo racionalno, tako bi ravnali tudi v primeru, če bi imeli polno blagajno. Pri nas zdaj še seštevamo in odštevamo. Morebitno znižanje plač ne bi bilo najbolj smiselno, saj so plače v zmernih okvirih. Če bomo ostali pri tem proračunu, bi bilo kar sprejemljivo. Do bistvenih odpovedi sponzorskih pogodb ni prišlo, imamo nekaj dolgoročnih pokroviteljev, sproti potekajo pogajanja o pridobivanju novih in upamo, da bomo pri tem dosegli namen. Stanje na lestvici in spoznanje o velikem obisku Ljudskega vrta za slovenske razmere pomenita dobro izhodišče, naš stadion je lep reklamni pano za tiste, ki jih zanima oglaševanje," pravi direktor Maribora Bojan Ban, ki ne želi napovedovati dogodkov za leto 2009, vseeno pa se strinja s tezo, da bo treba v nekoliko večji meri paziti na odhodke. "Morebitne izpade dohodkov bomo skušali nadomestiti z drugimi aktivnostmi, ki jih v zadnjem času povečujemo. V pomoč nam je lahko tudi zvesto občinstvo. Navijači so že doslej znali nagraditi trud moštva, spomladi bi lahko imeli še večjo podporo s tribun. Dodaten zaslužek si lahko obetamo ob morebitni uvrstitvi v evropsko pokalno tekmovanje, morda tudi s kakšnim dobrim prestopom. Tudi to je del poslovne politike kluba. Ko smo se odločili za novo poglavje v delovanju kluba, smo skušali graditi ekipo na domačih igralcih. Naša vizija se bo v teh težkih časih pokazala vedno bolj za pravilno," meni Ban.

Zorko se boji posledic

Potrkali smo tudi na vrata nekdanjih evropskih klubskih prvakov, rokometašev Celja Pivovarne Laško. Direktor kluba Mijo Zorko priznava, da so Celjani prav zaradi vse večjega proračunskega razkoraka med njimi in najbogatejšimi evropskimi nogometnimi kolektivi izgubili stik s samim vrhom, na obzorju pa že vidi nove težave. "Težko bi vam postregel s konkretnim odgovorom, vseeno pa sem prepričan, da kriza ne bo zaobšla športnih kolektivov. V minulem letu se je recesiji namenjalo zelo veliko pozornosti v medijih, sledili so prazniki, ki so kot po pravilu čas za veselje. A prave posledice krize šele prihajajo. Če vlada napoveduje okrog 80.000 brezposelnih, jih verjetno lahko pričakujemo še več. Ko pa so ljudje na cestah, le težko pričakujemo ali zahtevamo enormne zneske za šport," pravi direktor celjskega rokometnega ponosa in dodaja: "V življenju sicer nisem pesimist, vseeno pa pri tem vprašanju ne morem pričakovati prav lepih časov. Le s težavo bomo zadržali to raven."