Rak še vedno pogreša skupni center

Še danes sega spomin nazaj, da so nekateri igralci tedaj zgroženo ugotavljali, da je bilo potrebno za delovanje primakniti tudi nekaj svojega vložka. Brez tega v Normalnem svetu enostavno ne gre, saj je v vse česar se lotiš potrebno tudi nekaj vložiti, če na koncu želiš kaj požeti. Vadbeni center v sicer ne najbolj uglednih prostorih na Iliriji v Ljubljani, se je potem tudi dokaj hitro ugasnil. Zdaj pa po vsakem večjem tekmovanju poslušamo neuslišane želje, da bi ga vnovič vzpostavili. Na daleč pa je jasno , da je interesov okrog tega ogromno in zato se okrog prepotrebnega objekta nič ne pripeti. Ko namiznoteniški veljaki k druženju povabijo novinarji je to vprašanje stalnica. Običajno je nekaj zavijanja v celofan, kaj res konkretnega pa ni in kot kaže še nekaj časa ne bo. Tudi po za zdaj najuspešnejšem evropskem prvenstvu, ki se je končalo v Gdansku na Poljskem je na to temo podal nekaj razmišljanj selektor moške vrste Bojan Rak: "Osebno mislim, da bi se to dalo spraviti skupaj. Mi smo pripravili tudi projekt, kako naj bi tak center zgledal. Vsekakor pa bi morali k sodelovanju privabiti vse, iz vseh klubov. Seveda tu mislim na trenerje. Prepričan sem, da imamo sedem, osem igralcev, ki bi vedno prišli v poštev za vadbo v takem centru. In bi se dalo iz take skupine dalo marsikaj potegniti, da dobimo vsaj enega, morda dva. Vendar s tem bi morali začeti včeraj ne jutri. Prepričan sem, da imamo tudi zelo močan trenerski del v našem namiznem tenisu. Če bi znali združiti moči bi po mojem vse skupaj lahko delovalo približno tako kot deluje tudi v najbolj razvitih evropskih državah. Seveda pa sam te moči, da bi to zaživelo nimam."

Mimo izjemnih uspehov v Gdansku se z Bojanom Rakom ob koncu ni moglo. Obe bronasti medalji, predvsem ta posamična sta povsem v pozabo že nekaj dni po dosežku potisnili 12. mesto moške vrste, kar je izenačenje doslej najvišje uvrstitve. "Vsekakor s tem, kar smo dosegli tu na Poljskem moramo biti več kot zadovoljni. Tudi spodbudno za naprej. Res je, da večji del vsega sloni na enem zares kvalitetnem igralcu, ki je tu očitno dokončno dozorel in vzel ponujeno. Ampak v večini je tudi v drugih reprezentancah, ki so nekje okrog nas, temu podobno. Ko sta dva približno Bojanove moči so take vrste že blizu odličju, ko so trije je to Portugalska, ki je tu osvojila bron..Seveda čestitke Bojanu, celotni ekipi in odpravi, ki je tu zelo dostojno zastopala naš namizni tenis." Mimo izpada moške vrste iz elitne druščine se niti ob koncu tekmovanja ni šlo. Grenkost neuspeha, ko generacija doseže največ enostavno ni bila sprejemljiva niti po obeh medaljah. "Še enkrat bi podaril, da okrog sprememb trenerji. No vsaj jaz nisem bil nikdar vprašan okrog tega. Da bi vsaj vedeli kaj si misli stroka. Vodilni si želijo zožiti konkurenco, zanimivo pa da večinoma vsi drugi gredo v širitev. Očitno evropska zveza nekega dolgoročnega pogleda enostavno nima in stvari spreminja iz prvenstva v prvenstvo. Če sem malo strog sem zdaj prav zadovoljen, da bo ekipno prvenstvo šele čez dve leti, da vsaj v tem času ne bo kaj nenadejanega in novega. Prav nam se je tak primer izpada po Stuttgartu pripetil še enkrat tu na Poljskem. To 12. mesto je izjemen uspeh teh fantov, ki zdaj igrajo v reprezentančnem dresu, ki bi ga doma morali znati ceniti, ne pa da tudi iz naših vrst slišim, saj je bila za to potrebna le ena zmaga. Poudarjam tak je znova sistem in mi smo stvari izkoristili do potankosti, žal pa v izjemnem dvoboju klonili z Anglijo," je še poudaril selektor moške vrste Bojan Rak.

Vsekakor pa si večni kritiki morajo najprej ogledati sistem tekmovanja, saj je zares zanimivo, da bosta v elitni evropski ligi igrali 17. in 18 reprezentanci iz Gdanska. Vsekakor bo nekaj odličnega namiznega tenisa na evropski ravni vse do prvenstva, ki bo v Schwechatu v Avstriji moč videti tudi doma. Pa bo takrat najboljša četverka igralcev na voljo. To je največja težava, ker na turnirju Evropskega prvenstva so bili enostavno tam. Hoditi zaradi ene tekme skorajda iz New Yorka pa je res vprašljivo početje.