ACH Volley častno do četrtega mesta v Evropi

Pred začetkom boja za tretje mesto je bila v taboru ACH Volleyja negotovost le pri Dejanu Vinčiću, ki se je nekoliko poškodoval v polfinalu proti Trentinu, a je bilo že na ogrevanju jasno kot beli dan, da bo podajalec blejske ekipe lahko zaigral brez večjih težav.

To je bila vsekakor pozitivna novica za slovenske navijače v Atlas Areni, a kaj ko začetek ni bil. Trener Glenn Hoag je le zmajeval z glavo, potem ko so njegovi izbranci delali vnovič nepotrebne napake, katerih si na tako visokem nivoju, kot je liga prvakov, ne sme dovoliti praktično nihče. Tako je domači Belchatow sprva povedel s 4:1, pri prvem tehničnem odmoru pa je bilo 8:4. Kmalu zatem je Hoag namesto v prvem nizu nerazpoloženega Alena Šketa v igro poslal Oliverja Venna in ACH Volley se je ravno po zaslugi Estonca približal na 9:11. Tu pa se je prvi niz končal za slovenske prvake, saj so Poljaki v nadaljevanju zaigrali bistveno bolje in le povečevali prednost vse do rezultata 25:16.

Prebujenje Šketa in bloka

Tako kot proti Trentinu so Blejci veliko bolj podjetno zaigrali v drugem nizu. Prebudil se je Šket, ki je bil skupaj z odličnima Matevžem Kamnikom ter Vidom Jakopinom v veliko pomoč Andreju Flajsu – slednji je bil namreč velika tarča Poljakov. Ti so praktično vse servise usmerili na njegovo stran in prisilili Blejce, da so morali veliko napadov zaključiti ravno preko njega. A je kapetan ACH Volleyja dobro prestajal teste in njegovo moštvo je prišlo do prvega tehničnega odmora s prednostjo ene točke (8:7). Pri drugem je bilo že plus tri (16:13), najvišji naskok pa je znašal pri rezultatu 24:19. Belchatow se je nato celo uspel približati le na minus dve, a je bil Vinčić z zvito potezo uspešen pri mreži in izenačil moštvi v nizih.

Razigrani Wlazly prevelika ovira

Za nadaljevanje je bilo pomembno, da Blejci ohranijo zbranost pri njihovi najboljši prvini - bloku, po zaslugi katerega so prišli na zaključni turnir najboljše četverice. S preudarno igro so bili povsem konkurenčni aktualnim svetovnim klubskim podprvakom, Imeli so celo pobudo. Pri drugem tehničnem odmoru je bilo 16:14 v korist slovenske ekipe, a kaj jo je nato začel šepati sprejem, kar je znal Belchatow izkoristiti in naredil delni izid kar 7:1 (21:17). Ko je 13.000 glava množica nato pri rezultatu 23:19 že mislila, da bodo Poljaki zlahka prišli do zaključne žoge, so se na krilih Mateja Vidiča prebudili oranžno-modri in celo povedli s 25:24. V razburljivi končnici sta si ekipi izmenjavali v vodstvu, po zaslugi dobrih servisov razigranega Mariusza Wlazlyja (deset točk v tem nizu) pa so se osvojenega niza pri 31:29 veselili izbranci Jaceka Nawrockega.

V izgubljenem položaju so se slovenski prvaki znašli tudi v četrtem nizu, predvsem zaradi dejstva, ker so odbojkarji Belchatowa začeli igrati bolje v polju in našli odgovore na blejsko igro. Rezultat je bil kmalu viden na semaforju, ki je najprej kazal 4:1, nato 11:7, pri 17:11 pa je bilo že jasno, da bodo Poljaki osvojili tretje mesto na Stari celini.

Kljub dvema porazoma na F4 v Lodzu je lahko Slovenija ponosna, da ima v Evropi četrto najboljše moštvo, kar je velik dosežek za odbojko pri nas, ki počasi dobiva vse večjo veljavo in to je za razvoj te športne panoge nadvse dobrodošlo.