Slovenski junaki Saturnusa: od hitrega Humarja do zimzelenega Komela

Saturnusu izza temnih oblakov posijalo sonce

Po nekaj letih na Saturnusu ni deževalo in že nekaj let ob trasi največjega slovenskega relija ni bilo toliko dobre energije. Čeprav so se nad Saturnus letos zavoljo finančnih težav organizatorjev zgrnili najbolj temni oblaki v sicer zelo turbulentni zgodovini dirke, so bili na ta veseli dan vseeno veseli tako dirkači kot letos nadpovprečno številčni gledalci.

Dejansko so fotografski utrinki z nekaterih preizkušenj spomnili na osemdeseta leta, ko so pionirji slovenskega relija vozili skozi koridorje ljudi in se prebijali skoraj skozi živi zid.

Humar: Če bi moral sedeti v kotu in gledati mehanike, bi bil še bistveno bolj živčen

Aleks Humar je pričakovano ostal brez tretje zaporedne zmage v skupni razvrstitvi Saturnusa, toda še osemnajstič v karieri je odprl šampanjec za zmago v slovenskem državnem prvenstvu. Med relijem je Humarja zmotila le manjša okvara motorja, ki pa je bolj kot na dosežene čase vplivala na količino stresa znotraj njegovega dirkalnika.

"Zjutraj smo imeli težave z nastavitvami, zato sem tudi dosegal slabše čase. Ko se je pojavila težava z motorjem, je bilo zagotovo nekaj živčnosti. Še dobro, da sem v servisu tudi sam poprijel za delo in pomagal zamenjati del, ki nam ga je s serijskega clia posodil hrvaški tekmec Vilijam Prodan. Če bi moral samo sedeti v kotu, bi bil še bistveno bolj živčen. Na zadnji preizkušnji sem kar previdneje pospeševal in kar čakal, kdaj se bo spet pojavila okvara," je z olajšanjem v glasu v cilju razlagal Idrijčan, ki po dveh zmagah prepričljivo vodi v skupni razvrstitvi državnega prvenstva.

Za sovoznike so najbolj stresne etape

S stresom znotraj dirkalnika se mora pogosto soočiti tudi sovoznik, saj med njegove naloge sodi tudi skrb za ustrezno psihološko trdnost posadke.

"Ko se zgodi na hitrostni preizkušnji, je živčen predvsem voznik. Na etapi pa je še težje meni, ker razmišljaš o težavah, obenem pa moraš ostati zbran na začrtano traso poti in časovno kontrolo, v katero morava prispeti pravočasno. Morebitno okvaro sva odmislila in se dogovorila, da se bova z njo pač ukvarjala takrat, če se bo spet pojavila," je pogled na dogajanje na reliju dodal še Humarjev sovoznik Florjan Rus.

Novak pri 22 letih že spoštljivo obvlada štirikolesno gnanega mitsubishija

Čeprav je bil reli Saturnus kratek, tehničniho okvar in vozniških napak ni manjkalo. Iz boja za visoka mesta v slovenski razvrstitvi sta tako odpadla Asja Zupanc in Jani Trček (oba mitsubishi lancer EVO9), zmagovalcu Humarju pa je bil še najbližje Aljoša Novak.

To je bil zanj tretji reli s štirikolesno gnanim mitsubishi lancerjem EVO9 in komaj 22-letnik je za Humarjem po štirih hitrostnih preizkušnjah zaostajal le deset sekund. Nato mu je kopico sekund vzelo slabše delovanje dirkalnika, na zadnji preizkušnji pa je moral zamenjati še prebito gumo.

Na Višnji Gori tudi s 190 kilometri na uro

"Vseeno sem super zadovoljen, saj takih časov realno nisem pričakoval. Zagotovo imam še rezerve, predvsem pri najbolj zahtevnih zaviranjih. Z mojim mitsubishijem je mogoče voziti dobrih 200 kilometrov na uro, na Saturnusu pa sem nekajkrat prišel do hitrosti 190 kilometrov na uro. Takrat se vse odvija zelo hitro," je poudaril Novak, ki bo z mitsubishijem predvidoma odpeljal tudi naslednji reli državnega prvenstva.

Turk: Pomembno je uživati z dirkalnikom, s katerim si dobro navožen

Prva tri mesta v skupni razvrstitvi slovenskega prvenstva so osvojili dirkalniki s pogonom na sprednji par koles. Humarju sta sledila Rok Turk in Alan Pajk.

"Pri ekipi Friul Motor bodo sicer kmalu dobili tudi novega štirikolesno gnanega peugeota 208 R5, toda sam si bolj želim voziti dirkalnike, ki so v moji lasti in s katerimi sem lahko dovolj navožen. To je za moje razmere zdajšnji peugeot 208 R2, s katerim resnično uživam. Za menoj je dobra dirka, Humar in Novak pa tudi zavoljo šibkejšega avtomobila in njune dobre vožnje realno nista dosegljiva," je nastop ocenil Turk.

Menjalnik so menjali še zadnjo noč pred štartom

Saturnus je imel seveda še cel kup drugih junakov. V diviziji I, kjer sta nastopili skoraj dve tretjini slovenskih posadk, je reli dobil Martin Mlinar (MG ZR 105), ki je imel pred drugouvrščenim Matjažem Mihevcem (škoda fabia) kar dve minuti prednosti. Tretji je bil Jan Mrak (MG ZR 105), ki je na prejšnjem reliju razbil dirkalnik, tokrat pa uspešno privozil do cilja.

"Za našo ekipo so res dolgi dnevi dela na avtomobilu. Še zadnjo noč pred Saturnusom smo se morali odpeljati v Italijo in popraviti menjalnik," je povedal Mrak, ki je sicer tudi prebil gumo in izgubil dragoceni čas.

Komel je prvi Saturnus s stoenko odpeljal že leta 1982

Junaki so seveda člani vseh tistih 35 slovenskih posadk, ki so se v teh težkih časih relija Saturnus sploh udeležili in tistih 27 srečnežev, ki so tudi uspeli pripeljati do cilja.

Smejalo se je Slavku Komelu, legendi slovenskega avtomobilskega športa, ki je z zastavo 101 vozil že na reliju Saturnus leta 1982. Takrat dirka sploh še ni bila mednarodna.

In med junake Saturnusa zagotovo sodijo tudi organizatorji. Čeprav so pred dobrim mesecem nad relijem že naredili križ, so se nato skupaj s krovno zvezo AŠ2005 le odločili za izvedbo dirke. Ali je bil to zadnji klasični reli Saturnus, nekoč velika dirka za slovenske okvire epskih razsežnosti, bo pokazal čas.