Zbrali so se slovenski atletski olimpijci

Povabilu predsednika AZS Petra Kukovice se je odzvalo devet nekoč vrhunskih atletov, ki so v prijetnem vzdušju obujali spomine na stare čase. Najstarejši med njimi je 89-letni Marko Račič, ki je leta 1948 nastopil na igrah v Londonu. Športu je ostal predan tudi po koncu atletske kariere, pohvali pa se lahko z bogato zbirko statističnih podatkov. V britanski prestolnici je nastopil v štafeti in teku na 400 metrov, kjer je zasedel 22. mesto.

V Rimu leta 1960 so nastopili deseterobojca Jože Brodnik in Mirko Kolnik, v teku na 3000 metrov z zaprekami je nastopil Franc Hafner, Borut Ingolič, ki ga na srečanju ga ni bilo, je tekel na 800 metrov, Milena Čelesnik pa je metala disk. Brodnik, ki je v rimski prestolnici končal na odličnem devetem mestu, je postal kasneje uspešen gospodarstvenik, saj je med letoma 1994 in 1999 vodil prvo upravo Družbe za avtoceste Republike Slovenije, pozabil pa ni niti na atletiko, saj je leta 1997 sodeloval pri izvedbi mladinskega evropskega prvenstva v Ljubljani.

Med prisotnimi sta bili tudi Marjana Lubej in Polde Milek, ki sta nastopila v Mexico Cityju leta 1968. Lubejeva se je pomerila kar v štirih disciplinah. V peteroboju je osvojila dvanajsto mesto, v šprintu na 100 m je nastopila v polfinalu, v šprintu na 200 m in 80 m z ovirami pa je obtičala v četrtfinalu. Ima šest zlatih in dve bronasti medalji z Balkanskih iger. Milek je na igrah v Mehiki prisostvoval prelomnici v stilu skoka v višino, saj je prav na tem tekmovanju eden izmed ameriških atletov prvič uprizoril ''flop''.

Leta 1972 je v Münchnu v metu diska nastopil Zdravko Pečar, ki je tekmovalcem ''predstavil'' novo tehniko, ki jo je kopiral celo svetovni prvak. Najmlajša med vsemi pa je bila Lidija Lapajne Benedetič, ki je v skoku v višino nastopila tako v Moskvi leta 1980 kot v Los Angelesu štiri leta kasneje.

Vsi pristni so pohvalili pobudo o srečanju in se strinjali, da bi podobno druženje moralo postati tradicionalno.