S. Roman: Ne morem si očitati ničesar

Iz vsake izmed dveh kvalifikacijskih skupin je napredovalo po pet atletinj, dve pa sta si nastop med najboljšimi dvanajstimi zagotovili po času. Sonje Roman žal ni bilo med njimi. Polfinale se je sicer začel s slabo uro zamude, saj so bile nekatere discipline zaradi močnega deževja, ki je zvečer zajelo Berlin, prestavljene.

Slovenska rekorderka je tekla v prvi kvalifikacijski skupini, štartala pa na zunanji, ugodni strani. Tekla je taktično zelo dobro in bila vselej tik za vodilni skupino, toda ko so najhitrejše približno 250 metrov pred koncem pospešile, jim ni mogla slediti. V cilj je pritekla v času 4:07,20 kot deseta v svoji skupini. Kot se je izkazalo kasneje (druga skupina je bila mnogo počasnejša), ji je za finale zmanjkalo le 67 stotink.

Poizkusila, a ni šlo

''Nisem razočarana, čeprav sem si zelo želela finala. Toda očitati si ne morem ničesar. Lahko bi si, če bi taktično kaj naredila narobe ali pa ne bi dala vsega od sebe. Danes sem izvlekla največ, kar sem lahko. Nič ne bi spremenila, če bi še enkrat tekla,'' je po kvalifikacijskem nastopu dejala 30-letna atletinja, ki je letos na zlati ligi v Rimu tekla odličen državni rekord 4:02,13, a teka okoli tega časa nato ni ponovila.

''Odločilno je to, da za zdaj še nisem pripravljena redno teči okoli 4:03, 4:04. Če bi bilo tako, bi bilo povsem drugače. Tako pa sem porabila že ogromno moči, da sem sploh držala z vodilnimi prvih 200 metrov. Ko so v finišu vodilne potegnile, jim nisem mogla slediti. Že na 300 metrih sem razmišljala le o tem, kdaj bo konec. V zadnjih 100 metrih sem sicer še nekaj poizkušala, a ni šlo,'' je povedala Prekmurka, ki se je razvrstila na končno 15. mesto.

Mislila je, da bo bližje

To, da je tekla skoraj uro kasneje, kot bi morala, jo je seveda zmotilo. ''Vse skupaj je verjetno malce vplivalo na to, da nisem bila povsem sproščena. Ko sem se že povsem ogrela in želela na štadion, so nam sporočili, da je polfinale prestavljen. Malce energije mi je verjetno vzela trema, malce pa tudi prerivanje med samo tekmo. A to je nekaj normalnega. Na tekmah se take stvari dogajajo, zato se na kaj takega ne morem izgovarjati,'' je še dodala tretjeuvrščena z letošnjega dvoranskega evropskega prvenstva v Torinu.

''Vedela sem, da nas bo v polfinalu veliko, ki smo rezultatsko izenačene. Želela sem si finala, a sem se zavedala, da bo težko in lahko izpadem. Vseeno pa sem upala, da bom malce bližje finalu,'' je še zaključila Romanova, ki bi morala v svoji skupini prehiteti še tri tekmovalke, če bi želela napredovati. Kot se je izkazalo na koncu, od finalne uvrstitve niti ni bila zelo oddaljena. A včasih je v atletiki tudi 67 stotink veliko …