O Helenini usodi v Lozani?

"Očitno sem na zaslišanju po strokovni in pravni plati prepričala komisijo, da testa A in B nista bila pozitivna," po vzpodbudnih sklepih protidopinške komisije razlaga Helena Javornik, ki vse od začetka afere, v kateri se je znašla po pozitivnem rezultatu na prisotnost rhEPO (rekombinantni eritropoetin) v urinu,vztraja pri svoji zgodbi. "Številne sporne odločitve Mednarodne atletske zveze (IAAF) v mojem primeru zbujajo resen dvom in vprašanja, ali so dopinški postopki verodostojni," pravi slovenska rekorderka na vseh razdaljah od 2000 metrov do maratona.

"Saga" Javornikove se je začela aprila, ko je iz laboratorija v Avstriji prispel pozitiven rezultat analize urinskega vzorca A, ki je pokazal prisotnost rekombinantnega eritropoetina. Na zahtevo Javornikove so 13. maja opravili tudi analizo vzorca B, pri kateri je rezultat testiranja prav tako pokazal prisotnost rhEPO. IAAF je atletinji sprva predlagala obrazec za 'avtosuspenz' in ker se Javornikova ni čutila odgovorno, obrazca ni podpisala. Tako je krovna atletska zveza 11. junija zvečer slovenski atletinji izrekla začasni suspenz. Javornikova je ves čas zanikala krivdo in ni hotela podpisati zahteve IAAF, da se sama suspendira in tako začasno umakne s tekmovanj. "IAAF je zahtevala, da se sama prostovoljno odpovem nastopom. Na ta način bi posredno priznala krivdo. Ker nisem jemala prepovedanih sredstev, bi bilo kaj takega resnično neumno, da se milo izrazim. Do 11. junija proti meni ni bil sprožen noben postopek. Zakaj mi ni IAAF takoj po testu A prepovedala nastopati, če je bila tako trdno prepričana o svoji neresnični trditvi. Poleg tega je bil test B opravljen 15. maja, na izide pa smo morali čakati 14 dni, ker niti v laboratoriju niti na IAAF niso hoteli sporočiti odčitanih rezultatov. To zbuja nov dvom. Zakaj niso takoj rekli, kakšni so po njihovem mnenju izidi," se huduje slovenska atletinja, ki je bila prepričljiva tudi na zaslišanju pred komisijo AZS.

Malovrh: Imajo Slovence za "bebce"?

Seveda pa se s sredinim zasedanjem protidopinške komisije zgodba še zdaleč ni končala. Vodja protidopinške komisije AZS Tadej Malovrh meni, da bo IAAF primer predala na Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (CAS) v Lozani. "V tem primeru bomo pač predstavili našo dokumentacijo, oni pa svojo. Verjamem pa, da se lahko zgodi tudi drugačen scenarij, bolj pozitiven za našo atletinjo, in primera sodišče CAS ne bo obravnavalo," je ocenil Malovrh in izpostavil temelje za odločitev svoje komisije v primeru Javornikove. "Vrednosti v vzorcu, ki so jih na IAAF ocenili kot pozitivne, ne dosegajo standardov WADA. Pojavlja se velika 'packa' v gelu, kjer potujejo proteini. Na IAAF so rekli, da gre zračni mehurček. Kot da bi bili mi v Sloveniji popolni 'bebci'. Zračni mehurček se v gelu vidi povsem drugače. Po predpisih WADA morajo biti signali proteina v eksogenem območju eritropoetina dva- ali večkrat večji, kot signali v endogenem območju. Tudi ta kriterij v primeru Javornikove ni bil dosežen. Strokovnjak, ki je podal sekundarno mnenje, je sicer v sklepu zapisal, da je bila Javornikova pozitivna, pri razlagi pred tem pa je bilo videti, da v gelu ni gledal prave kolone, saj se je skliceval na povsem drugo; kolona Javornikove je bila tretja. Bilo je še nekaj manjših proceduralnih napak, vendar so bile prej omenjene ključne za našo odločitev," je za povedal Malovrh.