Legenda srednjih prog, ki jo bo težko zasenčiti

Hicham El Guerrouj, katerega naj bi za tek navdušila predvsem zmaga starejšega rojaka Saida Aouite v teku na 5000 metrov na olimpijskih igrah leta 1984, je prvič nase opozoril že v mladinski kategoriji. Leta 1992 je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Seulu osvojil bronasto odličje v teku na 5000 metrov, kasneje pa se je posvetil krajšim disciplinam, predvsem razdalji 1500 metrov in milji. Tako je leta 1995 pri komaj dvajsetih letih nastopil na svojem prvem svetovnem prvenstvu, kjer je v teku na 1500 metrov zaostal le za Alžircem Noureddinom Morcelijem. Dve leti kasneje je v isti disciplini v Atenah začel svoj niz štirih zaporednih zmag na svetovnih prvenstvih. S svojim elegantnim stilom si je zmage pritekel še v Sevilli, Edmontonu in Parizu, kjer je osvojil še srebro v teku na 5000 metrov. V znamenitem dvoboju za drugo zlato medaljo na prvenstvu z Etiopijcem Keneniso Bekelejem, ki je pred tem slavil na 10.000 metrski razdalji, je sicer dobil, a je oba presenetil mladi Kenijec Eluid Kipchoge.

Nekoliko drugačna zgodba so olimpijske igre, kjer Maročan do svojih zadnjih ni imel pretirane sreče. V devetletnem obdobju je od 86 finalnih tekov na 1500 metrov ter milji najhitreje prečkal ciljno črto kar 83, a od treh porazov sta bila dva prav na olimpijadi. V Atlanti leta 1996 je ob prihodu v zadnji krog zaostajal le za Morcelijem, edinim konkurentom za zmago, a se vanj zapletel, padel in tekmo nesrečno končal na zadnjem mestu. Atlet, ki tudi sicer zmage in poraze doživljal izredno čustveno, je v solzah zapustil štadion.

Tudi konec s solzami v očeh

Do naslednjih olimpijskih iger v Sydneyju je El Guerrouj postavil vse aktualne svetovne rekorde. Sprva leta 1997 oba v dvorani (1500 m: 3:31,18; milja: 3:48,45), naslednje leto na prostem v teku na 1500 metrov (3:26,00) ter leta 1999 še na miljo (3:43,13) in 2000 metrov (4:44,79).

Maročan je v Sydney prišel kot nesporen favorit za olimpijsko zlato, ki si ga je tako želel, a mu je načrte prekrižal Kenijec Noah Ngeny, ki je bil močnejši v ciljnem finišu. Zanimivo je, da je prav Ngeny večkrat pomagal narekovati tempo El Guerrouju, med drugim tudi v Rimu, ko je postavil svetovni rekord. Štiri leta kasneje v Atenah pa se mu je le nasmehnila sreča. V izrednem finišu do zadnjega metra s Kenijcem Bernardom Lagatom je sprva dobil 1500-metrsko preizkušnjo, štiri dni kasneje pa je v teku na 5000 metrov ugnal Bekeleja in Kipchogeja ter po 80 letih nasledil Finca Paava Nurmija, ki je leta 1924 slavil dvojno olimpijsko krono na omenjenih razdaljah.

Konec svoje aktivne športne poti je s solzami v očeh naznanil konec maja leta 2006.