Sobota,
30. 10. 2010,
14.34

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 30. 10. 2010, 14.34

8 let, 7 mesecev

Slovenska obrambna industrija želi okrepiti svoj delež v gospodarstvu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Slovenska obrambna industrija, nekdaj močan dobavitelj jugoslovanskim oboroženim silam, danes predstavlja majhen delež v slovenskem gospodarstvu.

V Grozdu obrambne industrije Slovenije si zato prizadevajo za krepitev položaja, k čemur bo prispeval tudi program sodelovanja s slovenskim ministrstvom za obrambo, ki je v zaključnem usklajevanju.

Delež obrambne industrije v gospodarstvu po letu 1990 hitro padel Delež slovenske obrambne industrije v slovenskem gospodarstvu je po letu 1990 izjemno hitro padel. K temu je prispevalo tudi počasno vključevanje Slovenije v evro-atlantske povezave in odsotnost jasne vizije prihodnjega razvoja slovenske obrambne industrije, pravi direktor Grozda obrambne industrije Slovenije Jože Renar. Grozd, ki je bil pred dvema letoma ustanovljen kot gospodarsko interesno združenje in ima danes 26 članov, od tega dve izobraževalno-raziskovalni ustanovi, si zato prizadeva za okrepitev položaja slovenske obrambne industrije.

Izvoz na ravni okoli šest milijonov evrov letno Gre za trg, kjer slovenska podjetja niso dovolj prisotna, za trg, ki ga po nepotrebnem zanemarjamo in tudi ne izkoriščamo prednosti, ki nam jih nudi članstvo v evro-atlantskih povezavah, je dejal Renar. Zaenkrat je izvoz, kot ga sledi ministrstvo za obrambo, na ravni okoli šest milijonov evrov letno. Podjetja, ki se ukvarjajo z obrambno industrijo, delujejo vsa tudi na civilnem področju, tako da obrambni segment razvijajo toliko, kolikor jim dopuščajo možnosti, ugotavlja Renar.

Izvoz je po Renarjevem mnenju skromen glede na industrijske zmogljivosti in tehnološko raven slovenskih podjetij obrambne industrije. "Izvoza bi absolutno lahko bilo več, zato se je potrebno primerno organizirati in tudi primerno izkoristiti vlogo države. Vse države namreč tovrstno industrijo na svoj način podpirajo in na ta način tudi slovenska industrija lahko vstopi na trge, kjer je sedaj premalo prisotna, to pa so predvsem visokotehnološki trgi z večjimi dodanimi vrednostmi, kot je povprečje v slovenski industriji," pravi prvi mož Grozda obrambne industrije Slovenije.

Slovenija brez industrijske politike Slovenija nima nobene industrijske politike, a jo bo po Renarjevem mnenju morala oblikovati, če bo hotela zagotoviti dolgoročno perspektiven položaj hrbtenici svojega izvoza in mednarodne konkurenčnosti, ki jo industrija za Slovenijo predstavlja. Obrambna industrija ima pri tem pomembno vlogo, saj lahko prek nje države zelo avtonomno izvajajo lastne strategije industrijskega razvoja. Poleg opremljanja oboroženih sil je namreč obrambna industrija zelo pomembna za usmerjanje razvoja in zgodnje prihode novih tehnologij v nacionalno gospodarstvo, ki potem prihajajo tudi na civilne trge, pravi Renar.

Posebej prilagojena industrijska politika Vojaška industrija po njegovih besedah narekuje neko posebej prilagojeno industrijsko politiko, kar omogoča tudi pogodba EU državam članicam, ker ima država več prostih možnosti kot v ostalih industrijah. In ta industrija je lahko povezana z ostalimi civilnimi, saj se nekako rezultati razvoja na tem področju vedno prenašajo tudi na civilna področja z manjšim ali večjim zaostankom.

Grozd obrambne industrije Slovenije izvaja številne aktivnosti sodelovanja z različnimi ustanovami in organizira skupne nastope na sejmih ter sodeluje pri iskanju priložnosti za vstope na nove trge. V grozdu se zavedajo, da je potrebno narediti več za povezave slovenskih organizacij in podjetij za raziskave in razvoj, saj trgi obrambne industrije zahtevajo vedno več novih izdelkov in storitev na najvišji tehnološki ravni.

Sodelovanje s slovensko vojsko in MORS Kot pomembno pa vidijo tudi sodelovanje s slovensko vojsko in ministrstvom za obrambo, zato pripravljajo program sodelovanja. "Program je v zaključni fazi usklajevanja, računamo da bo najkasneje v roku meseca dni usklajen in potem tudi podpisan," je napovedal Renar. Program sodelovanja na splošno zajema okvire sodelovanja, da imata lahko obe strani realna pričakovanja, kako lahko pripomoreta k skupnemu cilju, to je razvoju te industrije.

Podjetja iz različnih industrijskih panog V Grozd obrambne industrije Slovenije so vključena podjetja, ki delujejo v različnih industrijskih panogah. V njih je približno 3500 zaposlenih, ki letno ustvarijo 685 milijonov evrov prihodkov, pri čemer gre za podjetja, ki največji delež prodaje ustvarijo v t.i. civilnih programih, zato tudi ni natančno zbranih podatkov, katera na področju obrambne industrije ustvarijo največ prometa. Med 26 člani grozda so sicer najbolj znana podjetja ravenska Sistemska tehnika Armas, jeseniški Acroni, Fotona, Arex, Veplas, S&T, Iskra sistemi in Iskra Kondenzatorji.