Slovenija z visokim deležem energije iz obnovljivih virov

Gneralna direktorica statističnega urada Irena Križman e ob predstavitvi publikacije Okoljski kazalniki za Slovenijo, v kateri je statistični urad tokrat prvič zbral 18 kazalnikov s področja zraka, vode, odpadkov, investicij v varstvo okolja, energetike in prometa. Kazalniki so mednarodno primerljivi in zajemajo daljše časovno obdobje.

Cljno zmanjšanje izpustov Slovenija še presegla Za našo državo slabo novico, ki jo je razbrati iz publikacije, je Križmanova na novinarski konferenci označila zaostajanje za ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov iz Kjotskega protokola. Slovenija je ciljno osemodstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na 1990 v letu 2007 presegla kar za dva odstotka, je pojasnila.

138 milijonov evrov investicije v varstvo okolja Kot dobri novici pa je označila osmo mesto med evropskimi državami po deležu električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto porabi energije ter peto mesto po deležu investicij industrije v okolje v bruto domačem proizvodu (BDP). Prvi je leta 2007 znašal 22 odstotkov BDP, drugi pa 0,3 odstotka BDP. Leta 2007 je Slovenija za investicije v varstvo okolja namenila 138 milijonov evrov.

Poraba vode med najvišjimi v Evropi Vodja sektorja za okoljske statistike na državnem statističnemu uradu Mojca Suvorov je povedala, da je poraba vode iz javnega vodovoda s 119 litri na prebivalca dnevno med najvišjimi v Evropi, visoko nad povprečjem EU je število registriranih avtomobilov, pod njim pa količina komunalnih odpadkov na prebivalca. Vendar pa je predelava odpadkov pri nas še vedno zelo majhna.

55-odstotna energetska odvisnost Energetska odvisnost Slovenije je kar 55-odstotna, kar je največ po letu 2005, ugotavljajo statistiki. Kot je povedala Suvorova, je naša država v celoti odvisna od uvoza zemeljskega plina in naftnih proizvodov. Mnogo evropskih držav pa je še mnogo bolj odvisnih od uvoženih energetskih virov, je dodala.

Andrej Kranjc z ministrstva za okolje in prostor je komentiral rezultate nedavne podnebne konference v Koebenhavnu, ki se v nasprotju s pričakovanji ni končala s sprejemom celovitega globalnega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012. Udeleženci so se le seznanili z doseženim nezavezujočim sporazumom, ki ga je potrdila ožja skupina držav. Obveznosti zmanjšanja emisij razvitih držav tako še niso določene, je dejal.

Najbolj kritično je področje prometa V Sloveniji izpusti toplogrednih plinov naraščajo, čeprav še ne moremo reči, da zavez iz Kjotskega protokola še nismo izpolnili, je povedal Krajnc. To bo znano konec leta 2012, vendar pa vlada že zbira denar za nakup emisijskih kuponov, je dodal. Kot najbolj kritično je izpostavil področje prometa ter menil, da bo morda k izboljšanju položaja pripomogla služba vlade za podnebne spremembe, ki bo začela delovati s 1. januarjem 2010.