Dunaj bo do petka središče vseh, ki se jih kakorkoli dotika kuga 20. stoletja – aids. Na 18. svetovni konferenci, ki se je začela včeraj pozno popoldne, se bo zvrstilo več kot 25.000 udeležencev.
Manjkali ne bodo niti Nelson Mandela, Bill Clinton, pa celo eden najbogatejših Zemljanov Bill Gates.
Avstrijsko prestolnico bodo preplavili strokovnjaki z različnih medicinskih področij, aktivisti, oboleli za aidsom in politiki iz več kot 180 držav sveta. Razpravljali bodo o nadaljnih korakih v boju proti aidsu. V svetu je bilo v letu 2008 okuženih okoli 33,4 milijona ljudi, skoraj tri četrtine v deželah Podsaharske Afrike. Aids, za katerega je dolgo veljalo, da je problem najrevnejših, zlasti Podsaharske Afrike, se vse bolj širi v Azijo.
Aids na Dunaj pritegnil veliko množico vplivnih
Rdeča nit dunajske konference je dostop do zdravniške oskrbe za okužene z virusom HIV. Združeni narodi so se leta 2000 zavezali, da bodo do letos vsem HIV pozitivnim omogočili dostop do zdravniške oskrbe. To je eden od razvojnih ciljev tisočletja, ki pa ga svetovni organizaciji žal do danes ni uspelo uresničiti.
Slovenija zgodba o uspehu
V Sloveniji je s HIV okužena manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev. Leta 2001 je bilo prepoznavno okuženih 99 ljudi, 28 bolnikov je umrlo, leta 2009 pa je bilo z virusom HIV prepoznavno okuženih 48 ljudi. V obdobju zadnjih desetih let (2000–2009) je bilo v Sloveniji prepoznanih 293 primerov okužbe s HIV, medtem ko je 25 bolnikov, ki je zbolelo za aidsom, tudi umrlo. Evita Leskovšek, priznana strokovnjakinja za aids z ljubljanskega Inštituta za varovanje zdravja, ki se tudi udeležuje svetovne konference na Dunaju, pravi, da je Slovenija glede aidsa "zgodba o uspehu", kar nam priznavajo tudi tujci. "Imamo izjemno dobre preventivne programe, mladi so zelo ozaveščeni, problem pa ostaja stigmatizacija in nestrpnost do drugačnih, homofobija." "Tu bo treba še marsikaj narediti," meni Leskovškova. Po njenem mnenju je pri nas še vedno problem, da ni spolne vzgoje v šolah, da smo na repu testiranja za okuženost z virusom HIV v Evropi, zato ker smo Slovenci preveč sramežljivi in ne bi radi, da bi drugi vedeli, da smo morda okuženi z virusom HIV, ki pomeni stigmatizacijo okuženega.
1
