Slavko Ivezič: gol od polfinala svetovnega prvenstva

Slavko Ivezič je reprezentanco prvič vodil v letih 1996 in 1997, ko se mu ni uspelo uvrstiti na svetovno in evropsko prvenstvo (SP in EP). Sprva je bil pomočnik Mira Požuna, nato pa je postal njegov naslednik. Po dveh medaljah na velikih tekmovanjih z mladinsko reprezentanco je leta 2005 znova dobil priložnost kot članski selektor in bil na SP v Tuniziji na tekmi s Francijo le zadetek oddaljen od polfinala. Na EP v Švici leta 2006 je Slovenija pod njegovim vodstvom osvojila osmo mesto.

"Prvo obdobje je bilo nadaljevanje poosamosvojitvenega dela slovenske reprezentance pod vodstvom Mira Požuna. Osnovna prioriteta je bila uvrstitev na veliko tekmovanje. V tistem času so bili nosilci Rolando Pušnik, Beno Lapajne in Boris Denič v vratih. V polju pa Tomaž Tomšič, Tomaž Jeršič, Aleš Levc, Roman Pungartnik, Uroš Šerbec … Plejada dobrih igralcev, ki so tedaj večinoma nastopali za Celje," se spominja Ivezič, zdaj izjemno uspešni selektor mladinske reprezentance, s katero skorajda serijsko prinaša kolajne z evropskih in svetovnih prvenstev.

Meni, da so za odsotnost s prvenstev v letih 1997 in 1998 krive slabše igre v drugih polčasih in na gostovanjih, neizkušenost in občasno tudi sodniška nenaklonjenost.

V svojem drugem mandatu je bil od bistveno odmevnejših rezultatov, kot sta 12. in osmo mesto, oddaljen le korak ali dva. Na svetovnem prvenstvu v Tuniziji 2005 je Slovence le en zadetek ločil od polfinala. Po zapravljenih protinapadih so proti Franciji remizirali, morali pa bi zmagati. Naslednje leto na evropskem prvenstvu je imela Slovenija popolno zasedbo z Urošem Zormanom, Sergejem Rutenko, Renatom Vugrincem, Vidom Kavtičnikom … Zgodovinsko gledano je osmo mesto četrti najboljši rezultat na evropskih prvenstvih, a tedaj je bilo prežeto z obilno mero grenkobe.

"V Švico smo odšli v popolni zasedbi in z visokimi cilji. V drugi del smo odnesli največje mogoče število točk. V nadaljevanju smo imeli težko skupino z Nemci, Španci in Francozi. V drugem delu smo izgubili vse tri tekme. Ne tako, da bi nas nadigrali, ampak za tri, štiri zadetke, proti Špancem pa za šest. Končnic nismo odigrali najbolje. Mislim, da je bila ekipa sposobna ene zmage. Z njo pa bi šli v boj za kolajne. Šlo je tudi za problem odnosov, ki so se začeli kvariti že pred odhodom. V odnosih smo bili razbiti, reprezentanca ni delovala tako, kot bi morala. Velik del krivde je na mojih plečih, bili pa so tudi drugi dejavniki," pravi zdajšnji trener Maribora.