Vedno manj kuhinjskih odpadkov v zabojnikih, vedno več na kompostnikih

Da v gospodinjstvu mnogo hrane zavržemo, nekaj bioloških odpadkov pa nastane tudi pri sami pripravi hrane, ni novost. Novost pa je, da je z letošnjim julijem te odpadke tudi zakonsko treba ločevati bodisi z odlaganjem v posebne (rjave) zabojnike ali na kompostnike.

Slovenija: manj zbranih bioloških odpadkov zaradi kompostnikov

V Sloveniji smo leta 2009 zbrali 49.700 ton, leta 2010 pa 50.400 vseh biološko razgradljivih odpadkov, od tega so gospodinjski predstavljali približno četrtino (podatki zaradi posredovanja podatkov komunal še niso dokončni). Preostali (večji) del so predstavljali biorazgradljivi odpadki z vrtov in parkov. Količine zbranih odpadkov so se glede na leto 2004, ko so vzpostavili nov sistem zbiranja, več kot podvojile.

Po letu 2008, ko je bila izdana uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, je bilo mogoče zaznati upad ločeno zbranih bioloških odpadkov, kar na ARSO pripisujejo odločitvi prebivalcev za kompostnike in lastno zbiranje tovrstnih odpadkov, vendar pa predvidevajo, da bo njihova količina do leta 2020 narasla na sto tisoč ton.

Pomije iz gostiln zbira 17 podjetij

Veliko kuhinjskih odpadkov ostane tudi v gostinstvu. Od leta 2004 morajo gostinci, pri katerih pripravijo vsaj dvajset obrokov na dan, poskrbeti, da se vsi odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, ločeno zbirajo ter shranjujejo v posebnem zabojniku in oddajajo pooblaščenemu zbiralcu kuhinjskih odpadkov. Trenutno je za zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov pooblaščenih 17 podjetij, štiri družbe pa se ukvarjajo z zbiranjem jedilnega olja in maščob.

Kam gredo odpadki po zbiranju? Ko javne službe zberejo kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, jih odpeljejo v kompostarne – v Sloveniji jih je za zdaj šest z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem (v postopkih njegovega pridobivanja ali gradnje pa jih je še osem).