Svet v letu 2008

Svet zajela finančna kriza

ZDA in Evropo je zajela finančna kriza, ki bi po najbolj črnih scenarijih lahko trajala tudi več let. Kriza se je sicer začela že avgusta lani, pravi razmah pa je doživela septembra letos. V recesiji se je prvič v zgodovini znašlo tudi območje evra. Med večjimi evropskimi gospodarstvi so se v recesiji znašli Nemčija, Italija in Irska.

Finančna kriza je na rob državnega bankrota prignala Islandijo, Madžarsko, Ukrajino in Pakistan. Uradno je v recesijo zdrsnila tudi Japonska.

Ogrožena so številna delovna mesta. Podjetja iz avtomobilske, gradbene, kovinarske in finančne industrije odpuščajo zaposlene. Samo oktobra so v ZDA ukinili 240.000 delovnih mest.

Zgodovinske volitve v ZDA

Američani so letos na zgodovinskih volitvah izvolili 44. predsednika ZDA. Demokrat Barack Obama je v 21 mesecev dolgi kampanji prepričljivo premagal republikanca Johna McCaina v tekmi za Belo hišo, kamor se bo januarja prihodnje leto po odhodu Georgea Busha preselil kot prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA.

Obama bo s svojim podpredsednikom Josephom Bidenom prisegel 20. januarja 2009. Njegova prva prioriteta bo prekrmariti državo skozi ekonomsko krizo, nato pa začetek umika ameriške vojske iz Iraka.

Obama je na strankarskih volitvah za osvojitev predsedniške nominacije premagal nekdanjo prvo damo ZDA Hillary Clinton, ki ji je tako za las ušla priložnost, da bi se sama vpisala v zgodovino ZDA kot prva ženska predsedniška kandidatka na listi velike stranke.

Aretirali Radovana Karadžića

Julija je srbska policija aretirala nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov je veljal za enega najbolj iskanih obtožencev Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Na begu je bil 13 let, pripisujejo pa mu odgovornost za najhujši zločin med vojno na območju nekdanje Jugoslavije, genocid v Srebrenici leta 1995.

Radovan Karadžić je v na begu uporabljal lažno identiteto in dokumente z imenom Dragan Dabić, pojavljal se je v javnosti in delal v zasebni zdravniški ordinaciji, njegov zadnji kraj bivanja pa je bila občina Novi Beograd.

Haaška obtožnica Karadžića bremeni genocida, zločinov proti človečnosti, kršitve vojnega prava in hudih kršitev ženevskih konvencij in mu med drugim pripisuje odgovornost za najhujši zločin med vojno na območju nekdanje Jugoslavije, genocid v Srebrenici leta 1995. Po njegovi aretaciji na prostosti ostajata še nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić in nekdanji predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Goran Hadžić.

Umrl je Jörg Haider

Avstrijo je oktobra pretresla vest o tragični smrti dolgoletnega koroškega deželnega glavarja in Zavezništva za prihodnost Avstrije Jörga Haiderja.

58-letni Haider je umrl 11. oktobra v prometni nesreči v naselju Ilovje v bližini Celovca, ko je po prehitevanju zletel s ceste in zaradi hudih poškodb glave in prsnega koša umrl na poti v celovško bolnišnico. V času nesreče je vozil s hitrostjo 142 kilometrov na uro, čeprav je bila tam omejitev hitrosti 70 kilometrov na uro, v kri pa je imel 1,8 promila alkohola.

Za naslednika tragično preminulega Haiderja je bil v deželnem zboru avstrijske Koroške izvoljen Gerhard Dörfler.

Haiderja so pokopali na družinskem posestvu v Medvedjem dolu na avstrijskem Koroškem.

Kitajsko prizadel katastrofalen potres

Kitajsko je 12. maja prizadel najhujši potres v zadnjih 30 letih, ki je terjal okoli 70.000 žrtev, ranjenih je bilo skoraj 375.000 ljudi. Potres je z močjo 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici stresel kitajsko provinco Sečuan. Tla so se stresla ob 14.28 uri po lokalnem času, ko so bile šole, tovarne in pisarne polne.

Medtem ko so številna poslopja v večjih mestih potres prestala brez večjih posledic, pa stavbe na ruralnih območjih niso bile zgrajene, da bi se zoperstavile takšni sili narave in so pod seboj pokopale na tisoče življenj. Potres so čutili po vsej Kitajski, pa tudi v delih Jugovzhodne Azije. Potresu je sledilo več kot 1800 popotresnih sunkov, nekateri so imeli moč celo 6. stopnje po Richterjevi lestvici.

Evropa dobila novo državo - Kosovo

Poslanci kosovske skupščine so 17. februarja na izredni seji sprejeli deklaracijo o neodvisnosti, ki Kosovo razglaša za svobodno in neodvisno državo. Revna pokrajina z večinskim albanskim življem se je odločila za odcepitev od Srbije in samostojno pot po 500 letih turške nadvlade ter skoraj sto letih življenja v okviru Srbije in različnih oblik Jugoslavije. Po razglasitvi neodvisnosti je v Beogradu in tudi na Kosovu prišlo do izgredov, v katerih je bilo ranjenih več deset ljudi. Protestniki so v Beogradu, kjer se je na sicer mirnem shodu zbralo več kot pol milijona ljudi, med drugim vdrli tudi v ameriško veleposlaništvo, škodo pa so utrpela še druga tuja predstavništva. Protestni shodi Srbov so potekali po vsej Evropi. Za Srbe je Kosovo namreč srce njihove domovine in vere. Marca je neodvisnost Kosova priznala tudi Slovenija.

Kosovo je priznalo že več kot 50 držav, vključno z ZDA in 22 državami članicami EU. Priznale so ga tudi vse sosednje države razen Srbije.

V Cernu zagnali največji pospeševalnik delcev

V švicarskem Cernu so septembra zagnali največji pospeševalnik delcev. Po 27-kilometrskem predoru velikega hadronskega trkalnika so poleteli prvi protoni, kar je del prvih poskusov njegovega delovanja. Pospeševalnik delcev v Cernu naj bi pripomogel k večjemu razumevanju nastanka materije in tudi vesolja.

S pomočjo tega trkalnika bodo v prihodnosti poskušali poustvariti razmere, podobne trenutku po velikem poku. Raziskava naj bi prinesla nova spoznanja o nastanku vesolja. Pospeševalnik delcev je vreden več milijard dolarjev.

Naprava, ki so jo zagnali 10. septembra, pa je bila zaradi poškodb kmalu po zagonu ustavljena in ne bo operativna vse do pomladi prihodnje leto.