Premaknili so meje mogočega

Podalpska državica morda zunaj svojih meja ni toliko prepoznavna po svojih kulinaričnih dobrotah in prestižnih blagovnih znamkah, kot jo v tujini cenijo zaradi uspehov naših športnikov in tistih posameznikov, ki so večkrat presegli meje verjetnega. Z drznimi podvigi in neverjetno vzdržljivostjo, ki pogosto zaobide človeško dojemljivost, so se številni vpisali v zgodovino.

Za običajne smrtnike so nekatere stvari nepremagljive V zadnjih letih se v Sloveniji vse več ljudi ukvarja z ekstremnimi športi. Sami se sicer s tem izrazom gotovo ne bi strinjali, za "običajne smrtnike" pa so njihove preizkušnje kljub temu videti nepremagljive. A so ljudje, ki so v svojem početju našli smisel življenja. Ena takih je tudi svetovna popotnica Benka Pulko, ki se je leta 1997 z motorjem odpravila na pot okoli sveta. Ko se je po več kot petih letih in 180.016 kilometrih vrnila domov, je postavila rekord za najdaljše žensko potovanje z motorjem glede na čas in prevoženo razdaljo. Njeno potovanje velja za prvo samostojno vožnjo ženske po Savdski Arabiji in prvo neprekinjeno samostojno potovanje z motorjem po vseh sedmih celinah sveta.

"Puščavski lisjak" in "cestni dirkač" Pustolovski duh v sebi gotovo nosi tudi Miran Stanovnik. "Puščavski lisjak" je reden udeleženec "vzdržljivostnega" relija Dakar, saj je bil njegov letošnji nastop na več kot 8.000 kilometrov dolgi poti že 15. zapovrstjo. Dolge razdalje je znal premagovati tudi najuspešnejši slovenski ekstremni kolesar Jure Robič, ki je v svoji karieri dosegel več kot 100 zmag, med njegove večje uspehe pa spadata svetovni rekord v cestni vožnji na 24 ur in zmaga na Race Across America (RAAM).

Predstavnice nežnejšega spola ob boku moškim Poleg Benke Pulko pa ima Slovenija še več predstavnic nežnejšega spola, ki podirajo meje. Nina Jerančič je edina ženska, ki tekmuje v italijanskem prvenstvu Ferrari Challenge za pokal Shell, pohvali pa se lahko z več kot 50 mednarodnimi zmagami. Ruth Podgornik Reš je javnosti znana kot ena najbolj cenjenih slovenskih vrtnark, manj pa kot ženska, ki je predana ultramaratonom. Na ultramaratonu iz Aten v Šparto je pristala na visokem drugem mestu, je pa tudi ena od dveh žensk, ki sta leta 2010 pretekli 260-kilometrski maraton čez alžirsko Saharo. V zgodovino alpinizma se je vpisala tudi Marija Štremfelj, ki je leta 1990 osvojila Mount Everest in s tem postala 13. ženska, do zdaj edina Slovenka in z možem prvi zakonski par na vrhu tega osemtisočaka.

Enaindvajset svetovnih rekordov prihaja iz Slovenije Da je Slovenija "dežela ekstremov" dokazuje tudi Guinnessova knjiga rekordov 2012, v kateri je mogoče zaslediti kar 21 svetovnih rekordov iz Slovenije. V Mariboru tako denimo raste najstarejša, 400 let stara, vinska trta, v Boštjanu so postavili največji in najvišji kres na zemeljski obli, med slovenske rekorde pa se uvrščajo še od 50 do 60 tisoč let stara koščena piščal iz Divjih bab, največja četvorka na svetu, najdaljši ristanc (5283,99 metra) in najgloblje naravno brezno Vrtoglavica (603 metre).

Nekateri so plačali tudi z življenjem Med domačimi rekorderji pa levji delež predstavljajo prav športniki in njihovi dosežki. Gotovo je zgovoren tudi podatek, da se pri nas s športom dejavno ukvarja skoraj 60 odstotkov ljudi, precej pa je tudi takih, ki jim to predstavlja način življenja. Med njimi najdemo tudi Martina Strela, ki je leta 2007 s plavanjem po reki Amazonki premagal 5.268 kilometrov in s tem v knjigo rekordov vpisal najdaljše plavalno potovanje. Sedem let prej je svetovni rekord postavil tudi Davo Karničar, ko je v le štirih urah in 40 minutah prismučal z Mount Everesta. Istega leta se je v prav tako ekstremnih življenjskih razmerah znašel Tomaž Humar, ko se je sam povzpel na 8.091 metrov visoko goro Anapurna 1. Humar je sicer v svoji alpinistični karieri opravil več kot 1.500 vzponov, njegovo življenje pa se je končalo novembra 2009, ko je ostal ujet na himalajski gori Langtang Lirung.

Včasih štejejo tudi stotinke Med slovenske športne šampione spada tudi plavalec Peter Mankoč, ki je leta 2009 v Istanbulu s časom 50,76 sekunde postavil svetovni rekord v plavanju na 100 metrov mešano v kratkih bazenih. Da se dobro znajde na vodi, je pokazal tudi Borij Levski, ki je s 45 metri postavil rekord v najdaljšem deskanju po plavajoči rampi. Marko Baloh je nosilec dveh rekordov: prekolesarjenje največje razdalje v 24 urah (903,76 kilometra) in prekolesarjenje največje razdalje v 12 urah (475,26 kilometra). V knjigi rekordov najdemo tudi slovensko predstavnico ženskega spola. Jolanda Čeplak, ki s časom ena minuta, 55 sekund in 82 stotink drži rekord za najhitrejši tek na 800 metrov v dvorani.

Za padalce je meja nebo Med svetovno smetano sta tudi naša padalca Gašper Prevc (največja hitrost jadralnega padalca na 100 kilometrov, let s povratkom (moški): 34,75 kilometra na uro) in Aljaž Valič (najdaljša razdalja z jadralnim padalom v krogu (moški): 259,7 kilometra). Z dvema rekordoma (največ točk z malokalibrsko puško na 50 metrov v trojnem položaju; moški posamezno in moški finale) pa se ponaša tudi Rajmond Debevec. Svetovni rekord držita tudi Robert Ferenčak in Robert Kranjec (najboljše streljanje z zračno pištolo; 24h, pari).