Področje posvojitev je preveč decentralizirano

Vloga CSD je tako v domačih kot tudi mednarodnih posvojitvah ključna, vendar so strokovni delavci oziroma delavke prepogosto zelo slab vir informacij in slaba pomoč, saj je med njimi kar nekaj centrov, ki s posvojitvami nimajo nikakršnih izkušenj, kaj šele na področju mednarodnih posvojitev, kjer so postopki vezani na formalno pravna določila drugih držav, ki jih je seveda treba poznati. Potencialni posvojitelji so pogosto prepuščeni sami sebi Tako pari, ki uradni posvojitveni postopek lahko začnejo le pri lokalnem CSD, pogosto "ostanejo bosi" in prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. "Neka socialna delavka, ki ima na primer eno posvojitev na pet let, ne more imeti ustreznega znanja in izkušenj s tega področja. Kateri direktor centra za socialno delo jo bo pa poslal na izobraževanje o tovrstni problematiki, če se takšni pari k njim tako redko oglasijo? Vsak center pa mora imeti socialno delavko, ki se ukvarja s posvojitvami," nam pojasni socialna delavka mag. Viktorija Bevc, vodja programa priprave na nadomestno starševstvo v društvu Deteljica, z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na ljubljanski fakulteti za socialno delo že dvakrat naročilo raziskavi, ki naj bi bili v pomoč pri urejanju tega področja. Prvo je s sodelavci naredila Pavla Rapoša Tajnšek leta 1999, drugo pa Darja Zaviršek leta 2009, vendar se do zdaj ni še nič konkretnega spremenilo.

Potrebno bi bilo oblikovanje posebnega centra ali urada Zadnja raziskava med drugim ugotavlja, da bi bilo treba oblikovati poseben center ali urad tako za notranje kot tudi meddržavne posvojitve, kjer bodo usposobljeni strokovnjaki potencialne pare informirali o možnostih posvojitev ter jih vodili pri zbiranju dokumentacije in morebitnih pravnih zagatah. Prav tako bi lahko bil omenjeni center zadolžen pri oblikovanju programov usposabljanja oziroma priprave parov za posvojitev, nudil oblike psihosocialne pomoči družinam s posvojenimi otroki ter izobraževal in nudil podporo strokovnemu kadru, ki deluje na tem področju.

S potrebo po ustanovitvi urada se strinjajo vsi naši sogovorniki, med njimi tudi Viktorija Bevc, ki meni, da bi poleg omenjenega takšen center moral voditi tudi statistiko. "Kljub takšni osrednji ustanovi bi centri za socialno delo še vedno lahko imeli javno pooblastilo za vodenje posvojitev. Takšna osrednja ustanova manjka tudi na področju rejništva."

Ministrstvo rešitev vidi v postavitvi drugačne mreže centrov Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak nam je povedala, da se bolj nagiba k možnosti, da bi s postavitvijo drugačne mreže CSD specializirali posamezne centre, ki bi postali regijski in med drugim pokrivali tudi posvojitve. Za omenjeno reorganizacijo pa je pogoj sprememba zakona o socialnovarstveni dejavnosti, ki je trenutno v javni razpravi.

Gre za trikotnik Strokovnjaki opozarjajo, da bi morali veliko več dela vložiti zlasti v pripravo parov za posvojitev, saj je pri njih pogosta težava zlasti to, da ne razčistijo s problemom neplodnosti in mislijo, da ga bo razrešil posvojenec. A tuj otrok ne more biti nadomestek oziroma njihovo zdravilo. Gre za trikotnik, je prepričana posvojenka Bernarda, ki ga sestavljajo posvojitelji, biološki starši in otrok; in vsak od sestavnih delov mora delovati optimalno, zrelo, da se lahko ustvari kakovostno okolje za posvojenega otroka. Bernarda je imela srečo, saj je kljub pomislekom, s katerimi se je srečevala njena posvojiteljica, mama Irena, ki je njeno željo po tem, da bi našla biološko mamo, razumela kot grožnjo, da ji bo nekdo vzel otroka, našla tudi svojo biološko mamo Lili. Ta se je nekega lepega dne s šopkom vrtnic pojavila na hišnih vratih. "To, da sem oddala otroka, je bila moja velika težava, o kateri se 20 let nisem z nikomer pogovarjala. Odkar sem našla Bernardo, sem najsrečnejši človek na svetu," pravi Lili.

Humanitarni klub posvojencev Da se z različnimi težavami srečujejo torej vsi trije kraki omenjenega trikotnika ter da sta razgovor in spopadanje s težavami bistvenega pomena za uspešen razvoj tako otroka kot odnosov znotraj posvojiteljske družine in odnosov z biološkimi starši, je prepričana tudi Nataša Banko, psihologinja na CSD Domžale.

Medtem ko odgovorni razmišljajo o ustanovitvi centra ali urada, je 23-letna Katarina Tomšič, najprej posvojenka, zdaj rejenka, s hudimi življenjskimi izkušnjami leta 2009 ustanovila Humanitarni klub posvojencev AS – Adobtee's society. "V klubu se združujemo posvojenci in posvojitelji in si delimo izkušnje, pomagamo pri iskanju bioloških staršev, s pogovori poskušamo pomagati pri odkrivanju identitete."

Tudi pri nas bi veljalo uvesti načelo odprte posvojitve Eno nadaljnjih večjih težav predstavlja dejstvo, da pri nas posvojeni otroci ne morejo priti do informacij o bioloških starših, če ti tega ne želijo. Po prepričanju Anje Kopač Mrak je tu zelo pomembna vloga centrov za socialno delo, ki naj bi predstavljali most med različnimi interesi in poskušali najti ustrezno pot. "Država s takšno odločitvijo vsekakor ne deluje v otrokovo korist. Na Švedskem na primer starše, ko so njihovi otroci stari 18 let, centri za socialno delo vprašajo, ali so jim povedali, da so posvojeni, v nasprotnem primeru to naredi omenjena socialna ustanova," je povedala Viktorija Bevc.

Omenjena raziskava tudi ugotavlja, da bi veljalo kot standard dobre prakse v Sloveniji vpeljati načelo odprte posvojitve, po katerem bi bila starša dolžna otroku povedati, da je posvojen, na CSD pa bi mu bili dolžni posredovati vse informacije o njegovih bioloških starših, če bi jih otrok želel dobiti.

Prav tako se mnogim zdi sporno, da imajo v procesu notranjih posvojitev biološki starši, potem ko je otrok že pri socialnih starših, leto dni časa, da si premislijo glede odločitve. Družinski zakonik ta čas zmanjšuje na šest mesecev. Po prepričanju Viktorije Bevc se tu pokaže strokovnost delavcev in delavk na centrih za socialno delo, saj pravi, da sama nikoli ne bi dala v posvojitev otroka, za katerega ne bi bila prepričana, da bi lahko postopek speljala do konca.

Mednarodno posvojeni otroci prve dni brez dokumentov Pri mednarodnih posvojitvah so naši sogovorniki opozorili tudi na problem, da otrok, ko ga že pripeljejo v Slovenijo, praktično ne obstaja, saj nima državljanstva ali zavarovanja. "Država bi morala tem otrokom takoj zagotoviti stalno bivališče in zavarovanje, takoj ko starša dobita odločbo o posvojitvi, sploh če je z državo sklenjena bilateralna pogodba," je prepričana Viktorija Bevc.

Državna sekretarka Anja Kopač Mrak ob tem poudarja, da imajo ustrezne ustanove navodila, da parom, ki so posvojili otroka, pomagajo, da čim hitreje uredijo vse potrebne dokumente. "Dejstvo pa je, da je treba, ko je postopek posvojitve v tuji državi končan, v Sloveniji doseči priznanje odločbe, s katero je otrok posvojen. Tuja sodna odločba ima enak učinek kot slovenska le, če jo prizna slovensko sodišče. Potem pa je treba posvojenca vpisati v ustrezne evidence, to je matični register v Republiki Sloveniji, " pojasni državna sekretarka.

Posvojiteljski dopust je kratek Prav tako je država mačehovska glede posvojiteljskega dopusta, saj veljavni zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 35. členu določa, da imajo starši, ki so posvojili otroka, starega do štirih let, pravico do 150 dni dopusta, če je otrok star več kot štiri leta, pa do 120 dni. Dolžina posvojiteljskega dopusta se zdi precej kratka, če upoštevamo dejstva, da tako starši kot otroci potrebujejo čas za spoznavanje in prilagajanje, še zlasti pri mednarodnih posvojitvah, ko otrok prispe v popolnoma neznan svet, ki se poleg tega sporazumeva v zanj tujem jeziku.

Zakaj pari, ki posvojijo otroka, nimajo pravice do očetovskega dopusta? Porodniški dopust mamici, ki posvoji dojenčka, pripada v celoti, razen tistih 28 dni pred porodom. So pa zato v teh primerih pari prikrajšani za očetovski dopust, in kot pravi Viktorija Bevc, so se glede tega pritožili že leta 2001, a zadeva še do danes ni urejena. S pristojnega ministrstva pa odgovarjajo, da ima oče, ki je posvojil otroka, iste pravice kot biološki, vendar je res, da so posvojeni otroci največkrat starejši od šestih mesecev. Zakonodaja namreč določa, da ima oče pravico do 15 dni plačanega očetovskega dopusta do omenjene starosti.

In ne nazadnje so ti pari prikrajšani tudi za enkratno materialno oziroma denarno pomoč, ki jo biološki starši prejmejo ob rojstvu otrok. Anja Kopač Mrak pojasni, da je trenutno v zakonodaji res tako, da je rok za uveljavitev te pravice 60 dni po rojstvu otroka, če pa je ta starejši – in ruski so vsi –, te pravice ne morejo koristiti. "Pripravljamo pa spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, kjer bo zagotovo napisana izjema pri posvojitvah."