Po številu umorov ne izstopamo

Policija primer še preiskuje, mi pa smo pod drobnogled vzeli umore v Sloveniji. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta se je zgodilo 10 dokončanih umorov, policija pa je do novembra letos obravnavala 32 kaznivih dejanj uboja in 23 kaznivih dejanj umora.

Leta 2002 največ umorjenih, kar 31 Statistični podatki na uradni strani policije sicer kažejo, da številke v zadnjem desetletju precej nihajo. Najmanj dokončanih ubojev in umorov smo pri nas zabeležili v letu 2008, ki sta ga zaznamovali kriza in inflacija, skupaj 11. Največ oseb, 31, je nasilne smrti umrlo leta 2000 in 2002, ko se je zgodilo kar 10 umorov in 20 ubojev. A policija pravi, da so številke nekje v evropskem povprečju; kakšno leto več, kakšno manj, a v »okvirih«.

Neraziskanih okoli 30 umorov Policija večino umorov razišče, od osamosvojitve do zdaj pa storilcev niso odkrili v 30 primerih, pojasnjuje Darko Delakorda pojasnjuje Darko Delakorda, starosta na področju krvnih deliktov, a puške v koruzo za noben umor še niso vrgli. Dejanja zoper življenje in telo imajo dolgo zastaralno dobo, veliko storilcev pa se lahko ujame v past tudi leta po dogodku.

Grozoviti umori Tako so policisti denimo šele po šestih letih smrti 18-letne Nine Dobrič, ki so jo najprej pogrešali, nato pa po 12 dneh našli v reki Savi, ugotovili, da je bila umorjena na posebej grozovit način. Boštjan Koprivnikar in Simon Trančar sta dekle pretepla, jo davila, privezano na kljuko avtomobila vozila po travniku, jo medtem še obrcala, nato pa, naveličana, vrgla v Savo.

Izvedenec na sojenju ni mogel z gotovostjo trditi, ali je dekle umrlo še med mučenjem ali pa se je utopilo. Skratka, Koprivnikar je dobil 30 let, njegov pomagač 15, tretjega so oprostili. Tako Koprivnikarja kot Trančarja je policija povezala tudi z izginotjem Stojana Kranjca, klateža, čigar truplo naj bi odnesle hudourniške vode. Sojenje ju še čaka.

Motiv je največkrat denar Statistika kaže, da je motiv morilca največkrat denar, za slovenski prostor pa je značilno tudi nasilje v družini, ki se občasno konča tudi najbolj tragično. Med morilci, ki so se lotili svojih družinskih članov, je zagotovo najbolj odmeval primer Ivana Perića, ki je v Rovinju umoril svojo mamo, polbrata in očima. Dejanja nikoli ni priznal, obsodili pa so ga na 30 let zapora. Svoje punce, njenih staršev in njene prijateljice se je leta 2002 s šibrovko znebil 26-letni Robert Ravtar.

Morijo tudi ženske. Tako je Slovenijo marca 2009 pretresla smrt dve leti stare deklice in štiri leta starega dečka. Med spanjem se ju je znebila kar lastna mati, Kristina Mislej, ki je za svoje dejanje dobila 20 let zapora. Z nami se ni bila pripravljena pogovarjati.

Devet 30-letnikov, okoli sto morilcev Od novembra 2008 se je s spremembo kazenskega zakonika najvišja možna kazen zaradi umora z 20 zvišala na 30 let, uvedena je bila tudi možnost dosmrtnega zapora. V našem največjem zaporu na Dobu ni nikogar, ki bi smrt dočakal v zaporu, edini, za katerega je tožilstvo sploh predlagalo dosmrtni zapor, je bil Kitajec Wu Zuxiong, ki je umoril zakonski par, a je na koncu dobil »le« 20 let.

Za rešetkami Doba trenutno sedi devet oseb, ki so obsojeni na najvišjo možno kazen 30 let. Polovica teh je nameščena v posebej varovanem oddelku, sicer pa petina obsojencev na Dobu sedi zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo. V številkah to pomeni več kot sto.

Žalik zahteva obnovitev postopka Prvi, ki je bil obsojen na 30 let zaporne kazni, je Bojan Žalik, ki je na Dobu že deset let. Kriv naj bi bil smrti podjetnika Janka Makoterja, njegovo smrt pa naj bi naročila njegova žena Milica Makoter. Ta je bila na dveh stopnjah najprej obsojena za smrt svojega moža, nato pa na vrhovnem oproščena. Žalik poskuša doseči obnovo postopka, saj, kot je zatrdil za Planetsiol.net, »imam alibi za čas, ko se je zgodil umor, in tudi priče«. Ne zanika vpletenosti v dogajanje, »ker sem 'šišal' Milico Makoter za denar, ubijal pa nisem«.

Slavna Trobec in Plut Zagotovo pa sta sinonim za morilca Metod Trobec in Silvo Plut, ki veljata za edina prava serijska morilca pri nas. Prvi je v svoji znameniti peči, po tistem ko je seksal z njimi, razkosal in zažgal najmanj pet žensk, medtem ko je Plut krvi smrti treh žensk. Kot ugotavlja Karmen Šterk, je serijski morilec ena najbolj prepoznavnih pop ikon sodobnega časa, zvezdnik potrošniške družbe in poosebljenost treh največjih zahodnih fascinacij: krvi, smrti in slave.