Kako do službe?

Iskanje zaposlitve tako zahteva kar nekaj znanja, kreativnosti, iznajdljivosti in potrpežljivosti. Ključno pri dejavnem iskanju zaposlitve je zavedanje, da so nepopolne prijave in pošiljanje identičnih prošenj na več podjetij ter nepoznavanje lastnih potencialov in delodajalca temeljne lastnosti slabih iskalcev zaposlitve. Ključne so ustrezne informacije in poznavanje nabora delovnih mest Zato je seveda pomembno, da znamo poiskati želene informacije kot tudi medije, kjer najdemo prosta delovna mesta. Tradicionalno lahko nabor delovnih mest najdemo prek neformalnih virov in poznanstev, kot so družina in prijatelji, ter seveda na zavodu za zaposlovanje. Dandanes so nepogrešljivi tudi spletni portali, ki na enem mestu združujejo ponudbo in povpraševanje. Nezanemarljiv vir informacij in zaposlitvenih možnosti za sodobnega iskalca služb so tudi zaposlitveni sejmi in agencije. Nikakor pa dandanes ne gre zanemariti socialnih omrežij, v prvi vrsti LinkedIn. Pomemben nabor delovnih mest lahko najdemo tudi na spletnih straneh samih podjetij, na njih pa poleg omenjenega lahko najdemo tudi odgovor na vprašanje, kaj pravzaprav naš potencialni delodajalec išče. Kaj vodilni v podjetjih iščejo pri kandidatih za zaposlitev oziroma kaj je pravzaprav tisto, kar jih prepriča, da nekoga sploh povabijo na razgovor, smo povprašali nekatera pomembna slovenska podjetja. Že na začetku srednješolske poti se je modro pozanimati o deficitarnih poklicih Kljub vse številnejšim možnostim za iskanje zaposlitve pa se številnim aktivnim iskalcem do služb ne uspe prebiti po več let. Mnogi so prepričani, da brez vez in poznanstev dandanes ne gre, čeprav poznavalci trga dela pravijo, da je zlasti v kriznih časih takšno iskanje sicer najpogostejše, vendar pa zagotovo ne edino, saj vse bolj tvegajo tudi delodajalci, zlasti v smislu konkurenčnosti svojih podjetij. Številni iskalci zaposlitev kot vzrok za svojo neuspešnost navajajo tudi neustrezno izobrazbo in izbiro stroke, zato poznavalci trga dela mladim že na samem začetku srednješolske poti svetujejo, naj se pozanimajo, katerih poklicev je preveč in katerih primanjkuje. V Sloveniji poleg številnih drugih poklicev manjka tudi zdravnikov, inženirjev, vzgojiteljev, poklicnih voznikov, kuharjev in natakarjev. In ne nazadnje kot enega pogostejših vzrokov neuspešnega iskanja službe iskalci navajajo tudi pomanjkanje delovnih izkušenj, kar se zdi krivično zlasti nekdanjim študentom, in sicer predvsem zato, ker izkušnje študentskega dela ne štejejo nič. O takšnih in podobnih izkušnjah ob neuspešnem iskanju službe smo se pogovarjali tudi z univerzitetno diplomirano organizatorko univerzitetno diplomirano organizatorko, ki bo letos dopolnila trideset let in bi se bila pripravljena spoprijeti s kakršnimkoli delom, saj si že močno želi delovnih izkušenj.