Zasebno hidroelektrarno dobil po desetletju birokratskega boksa

Slovenija ima velik potencial za izkoristek voda kot obnovljivega vira

Novoizvoljene parlamentarne stranke so pred letošnjimi predčasnimi volitvami poudarjale pomen spodbujanja izkoriščanja slovenskih voda in obnovljivih virov. V Sloveniji je namreč za skoraj 27 tisoč kilometrov voda (reke, stalni in hudourniški pritoki), na njih pa za zdaj stoji več kot 400 malih hidroelektrarn (MHE). Večina jih je nastala že pred slovensko osamosvojitvijo, pozneje so se koncesije podeljevale bolj simbolično.

S trnjem posuta pot finančnega tveganja in birokratskih ovir

Kdor hoče danes zgraditi zasebno MHE, še zdaleč ni pred preprosto nalogo. Dejansko ga čaka s trnjem posuta pot tveganega finančnega vlaganja, mukotrpnih birokratskih ovir in lastnega trdega dela.

"Dobrih deset let je trajalo, da sem dobil vsa dovoljenja, nato je bila hidroelektrarna postavljena v dobrem letu," pravi Aleks Humar, eden od Slovencev, ki ima kot s. p. svojo zasebno MHE.

Postavil jo je na reki Idrijci v kraju Slap ob Idrijci, kjer je imela nekoč njegova družina že svojo žago. V 50. letih so jim koncesijo zanjo odvzeli.

Ena uradnica reševala več sto prošenj za koncesijo

"Leta 1996 sem prvič vložil prošnjo za vrnitev koncesije in gradnjo hidroelektrarne. Začel se je pravi birokratski boj. Nobene posamezne postavke, ki bi vzela največ časa, ne morem izpostaviti. Vsaka malenkost je terjala svoj čas, leta pa so se nabirala. Vsaka podrobnost v dogovorih in usklajevanjih je vzela vsaj tri mesece. Nato sem klical na pristojno ministrstvo, jih opomnil nase in nekoliko pospešil dogajanje. A le do naslednje ovire, ko so morali do premika spet miniti trije meseci," se spominja Humar.

Leta 2011 je takratni minister za okolje in prostor Janez Kopač problematiko, o kateri govori Humar, povzel za časnik Finance.

"Vlog za koncesijo uporabe vode je trenutno na ministrstvu več kot 300, pri čemer jih le del delovnega časa rešuje ena uradnica," je za Finance takrat dejal Kopač.

Investicije v MHE se gibljejo vsaj okrog milijona evrov

Idrijčanova hidroelektrarna danes obratuje že šest let, prve kilovatne ure električne energije je v njej ustvaril prav ob začetku gospodarske krize. Po podatkih poslovnega imenika Bizi.si je imela Humarjeva elektrarna lani 201 tisoč evrov prihodkov in dobrih 48 tisoč evrov dobička.

Kljub dobrim poslovnim rezultatom Humar še ni odplačal celotnega posojila, po šestih letih poslovanja pa so še živi tudi spomini na težke začetke. Da bi zmanjšal stroške, je veliko dela opravil sam, a investicija se je še vedno gibala okrog milijona evrov.

"Ko se začneš ukvarjati z birokracijo, moraš že odplačevati mesečne obroke za posojilo. Pravih prihodkov pa takrat še ni. Sam sem veliko hidromehanskih del opravil sam. Oblečen v neopren sem plaval v vodi in pozimi ročno odpiral zapornice," pojasnjuje Idrijčan, ki za svoj primer izpostavi ugodne obrestne mere Eko sklada.

Letno proizvede do 1,8 milijona kilovatnih ur energije

V Sloveniji gospodinjstva letno v povprečju porabijo okrog štiri tisoč kilovatnih ur električne energije, približno tretjina jih porabi od dva do tri tisoč kilovatnih ur.

"Sam pridelam od 1,2 do 1,8 milijona kilovatnih ur energije. Nihanja so torej velika in odvisna od hidroloških razmer. Vsa pridobljena električna energija gre v odkup," je dodal Humar.