Začela z očetovo britvico in maminim valjarjem, zdaj hlastajo za njenim nakitom

Njen hobi je v zadnjih mesecih prerasel v resno dejavnost in doživel precejšen odmev. Renata Medved namreč izdeluje nakit iz polimerne mase.

Začela je v srednji šoli, pred približno desetimi leti. Pozneje si je vzela nekaj ustvarjalnega odmora. V zadnjega pol leta valjanje, oblikovanje, rezanje in pečenje plastelinu podobne snovi zapolnjuje vse njene dneve. Še lani si ni mislila, da bo lahko s svojim ustvarjanjem služila. Še posebej zato, ker podobnega ustvarjanja v Sloveniji ne manjka.

Zdaj nakit prodaja v treh trgovinah. Zalog nima, saj sproti proda vse, kar napravi. Načrtuje razširitev svoje prodajne mreže, in če bo uresničila zamisli, ji bodo miniaturni sladoledi, metulji, morske zvezde in drugi izdelki lahko rezali tudi kruh.

Ne tisto, kar je všeč ljudem, dela, kar je všeč njej Svoj blog, ki je nekakšna spletna razstava izdelkov, je poimenovala Brlogarka. Zaradi vsaj dveh razlogov. Kot besedno igro na blogerka in kot dom njenega gozdnega soimenjaka oz. "sopriimnjaka" medveda. Velik impulz njenemu delovanju so dala in še dajejo socialna omrežja, posebej Facebook, s katerim meri temperaturo navdušenja pri prijateljih in strankah.

"Ljudje ti dajo povratno informacijo, izveš, kaj jim je všeč. A poudarjam: ne ustvarjam izdelkov, ker bi bili ljudem všeč. Delam tisto, kar je všeč meni. Če kupujejo moje stvari, mi to pomeni veliko potrditev in daje zagon," pravi 27-letnica.

Oče in mama sta jo pospremila v svet ustvarjanja Prvo orodje sta ji poklonila mama in oče. Britvico, s katero je učinkovito rezala, in valjar za testenine, ki ji je olajšal gnetenje. "Glavno orodje so še vedno moji prsti. Na primer vse miniaturno sadje je narejeno na roke. Kalupi sicer obstajajo, a jih zelo nerada uporabljam. Ker v serijsko narejenem izdelku ne vidim dodane vrednosti. Kalup si lahko kupi sto ljudi in dela enak nakit kot jaz. Tega pa nočem. Hočem, da je na vsakem izdelku nekaj brlogarskega, originalnega," je odločna Dolenjka.

Kosov nakita ne dela posamično, ampak po fazah. Izračunala je, da za vsakega povprečno porabi eno uro. S presledki dela ves dan, najbolj ustvarjalne ure pa so večerne. Fant Marko jo pri tem podpira in spodbuja, da bi začela oblikovati tudi nakit za moške. A ta morda pride na vrsto kdaj v prihodnosti …

Njen podpis "Rada bi, da bi ljudje ob pogledu na nakit, ki sem ga izdelala, prepoznali moj podpis. To je ta živalska potreba po zaznamovanju teritorija," se pošali Renata, ki zato vsakemu svojemu kosu doda miniaturno medvedjo šapo. Da se pač ve, iz čigavega brloga je prišel. Poleg nakita je na njenem meniju tudi izdelovanje mil in pravih, ne pomanjšanih tort, a to spada bolj v prosti čas, ki pa se tako ali tako prepleta z nikdar določenim in poljubno spreminjajočim se delovnim časom.

Morda s prstani, uhani, zapestnicami, verižicami in preostalo zbirko nakita ni zaslužila bogastva in morda ga tudi nikoli ne bo, a vseeno je Renata navdihujoč primer, kako je tudi v teh z vsakovrstnim negativizmom zaznamovanih časih mogoče najti svoj košček ustvarjalnega neba, ki ne ugaja le tebi. Nekoč hobi pa preraste v nekaj več.