Boris Koprivnikar je zasnoval akcijo Prostofer, ki združuje prostovoljne ponudnike prevozov za starostnike, ki bi se morali sicer odreči lastni mobilnosti. Za zdaj prijavljenih 55 voznikov.
Mobilnost starostnikom ponuja občutek samostojne opravilne sposobnosti
Eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja upokojencev in starostnikov, je njihova mobilnost. Ta prek samostojne opravilne sposobnosti pomembno vpliva tudi na posameznikovo samozavest in samopodobo. Zato se veliko starostnikov težko odpove svojemu vozniškemu dovoljenju, ki jim ponuja vsakodnevno bilko interakcije s svetom okrog sebe.
Slovenski avtomobilski Facebook za starejše
V Sloveniji je pred dobrim mesecem nastala prostovoljna organizacija Prostofer. V njo se lahko vključijo tisti posamezniki, ki imajo avtomobil in si ob svojih vsakodnevnih poteh želijo v njem še dodatne družbe, ter na drugi strani tisti ljudje, večinoma so to starostniki, ki bi se morali brez tovrstne pomoči odreči svoji mobilnosti. Ti s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 1010 najdejo prostovoljca, ki jim prevoz omogoči.
"Starejšim se socialna mreža pogosto krči. Zato imajo vse manj tistih, ki jim lahko pomagajo. Mi ljudi med seboj povezujemo. Nekoga, ki ima čas in avtomobil, povežemo s tistim, ki tak prevoz potrebuje. Oba imata enake interese. Prostofer je kot slovenski avtomobilski Facebook za starejše," pravi Boris Koprivnikar, pobudnik Prostoferja in tudi sam aktiven prostovoljni voznik na relaciji Gorenja vas–Ljubljana.
Slovenci smo mahnjeni na avtomobilsko pločevino, potencial je zato velik
Slovenci smo kljub ekonomskim omejitvam tudi v času gospodarske krize ostali zvesti avtomobilski pločevini. Glede na število prebivalcev je število avtomobilov v Sloveniji, teh je bilo konec lanskega leta registriranih več kot milijon, nad svetovnim povprečjem.
"Če danes naši prostovoljci opravijo nekaj sto voženj mesečno, jih želimo nekoč imeti nekaj sto dnevno. Potencial je zaradi naše zaljubljenosti v avtomobilsko pločevino še precej višji, kot to kaže naša dozdajšnja statistika. Akcija se je šele komaj začela, a smo z njenim sprejemom zelo zadovoljni," razlaga Koprivnikar.
Kdo lahko postane prostovoljni šofer?
V mrežo prostovoljnih voznikov je trenutno prijavljenih 55 voznikov z vseh koncev Slovenije, uporabnikov tovrstne pomoči pa je že več kot sto.
Med vozniki so pretežno upokojenci, okrog dvajset odstotkov pa jih je mlajših od 50 let. Med uporabniki so večinoma starejši od 65 let, ki potrebujejo prevoz do zdravnika, lekarne, trgovine, ali pa si preprosto želijo iti na obisk k prijateljem. Mnogo ponudnikov prevozov se združi in organizira izlete ob koncu tedna. Koprivnikar pravi, da je nedavno prejel razglednico članov Prostoferja, ki so šli na nedeljski izlet na kremne rezine na Bled.
"Posebnih pogojev za sprejem ni. Prostofer mora imeti vozniško dovoljenje in brezhiben avtomobil. Mi nismo organizator prevoza, ampak le posredujemo kontakt. Zato tudi ne prevzamemo odgovornosti prevoza. Vsem svetujemo, da sami ocenijo tako voznika kot njegov avtomobil. Prostofer mora voziti zastonj, nimamo pa nobene starostne omejitve. Največji potencial je v mlajših upokojencih, ki jih tudi najbolj spodbujamo," razlaga pobudnik slovenskih prostovoljnih voznikov.
Koprivnikar: Starejše moramo tudi seznaniti z modernimi elektronskimi pripomočki
Pomemben vidik akcije Prostofer je tudi seznanjanje starejše generacije z moderno avtomobilsko tehniko in današnjimi elektronskimi pripomočki. Navsezadnje se trend avtomobilske industrije nagiba prav v smer ponudbe za starejše voznike, kakršni so trenutno najbolj vroči manjši športni SUV-ji.
"V akcijo bi radi pritegnili tudi avtomobilska podjetja, ki bi v naš obtok spravila nekaj svojih avtomobilov. Starostniki so navdušeni nad elektronskimi pomagali, kot so vzvratna kamera, parkirni senzorji, sistem samodejnega parkiranja ali samodejni menjalnik. Sprva imajo morda še zadržke, toda po prvem preizkusu so navdušeni," pravi Koprivnikar.
Pomagati si moramo med seboj, državna pomoč je (pre)draga
Koprivnikar se tudi sam poizkuša kot prostovoljni voznik. Ker vsak dan iz Gorenje vasi prihaja v službo v Ljubljano, pogosto iz Škofje Loke proti središču prestolnice zapelje tiste starejše, ki bi si morali sicer prevoz organizirati samostojno, ali pa bi jim ga morali zagotoviti družinski člani.
"Ljudje smo sebična bitja, zato ne delamo ničesar, kar nam ne daje koristi. Prostovoljstvo nam daje dober občutek. Imam polepšan dan, za nekoga pa storim nekaj res dobrega. Kot družba smo se odtujili. Veliko si pomagamo med seboj, ne moremo le čakati na državo. Državna pomoč je za vse nas draga in neprijazna."
3
