Petek,
11. 10. 2013,
13.40

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 11. 10. 2013, 13.40

8 let, 7 mesecev

So rešitev za otroke, begunce in druge, ki iščejo pomoč

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Za nekoga, ki pride v Slovenijo in ne zna jezika, je lahko že urejanje urbane ali obisk pri zdravniku zelo velika stvar, pri kateri še kako potrebuje pomoč. Kdo pa so dobre vile, ki jim pomagajo?

Vesna Savnik je Zaposlena v Slovenski filantropiji, kjer je zadolžena za pridobivanje sredstev in korporativno prostovoljstvo. V humanitarnih organizacijah dela že več kot 17 let. Kot je dejala, jo to delo zapolnjuje, še posebej pa je vesela, ker so Slovenci zelo radodarni ljudje, ki se odzivajo na prošnje in potrebe.

Najprej so pomagali le beguncem Slovenska filantropija se že 20 let aktivno odziva na družbene probleme, spodbuja in razvija prostovoljstvo ter medgeneracijsko sodelovanje, deluje na področju migracij, pomaga ogroženim in je glasna zagovornica človekovih pravic. Kot je povedala Savnikova, je bila ustanovljena leta 1992, najprej z namenom, da pomaga beguncem, ki so takrat množično prihajali v Slovenijo.

"Ker pa se je pozneje v delu z begunci pokazalo, da so prostovoljci ključnega pomena, se je organizacija razširila v mrežo prostovoljskih organizacij," je pojasnila. Na eni strani Slovenska filantropija tako skrbi za begunce in prosilce za azil, na drugi strani pa za promocijo prostovoljstva v Sloveniji. V to mrežo je vključenih več kot tisoč društev, organizacij in zavodov, je povedala.

Sama beseda filantropija sicer pomeni človekoljubje, ker pomeni, da ljudje v organizaciji pomagajo in se odzivajo na potrebe ljudi v Sloveniji.

Večina društev v Sloveniji deluje na temelju prostovoljstva Slovenska filantropija je ogromna organizacija z ogromno projekti. Pomagajo predvsem migrantskim delavcem, ki so se znašli v težki situaciji, pa tudi tistim osebam, ki nimajo osnovnega zdravstvenega zavarovanja. "V okviru ambulante ProBono, ki je v Savskem naselju, imamo zaposleno socialno delavko, ki ljudem pomaga pri urejanju dokumentov, pri pridobivanju socialne in finančne pomoči," je še pojasnila Savnikova.

Imajo tudi svetovalnico za migrante, kjer jim na primer pomagajo do pravne pomoči, pa tudi na splošno pri urejanju raznih birokratskih zadev, pošiljanju prošenj itd.

Večina društev v Sloveniji deluje na temelju prostovoljstva in kot pravi Savnikova, je ogromno mladih, pa tudi starejših, ki so pripravljeni biti prostovoljci. "Prostovoljci pri nas predvsem delajo z begunci. Gre za učno pomoč, učenje slovenščine, z njimi se družijo, spremljajo jih k zdravniku, ker se ne znajdejo, z njimi na primer urejajo urbane. Veliko malih stvari, ampak za ljudi, ki pridejo v Slovenijo in ne znajo jezika, so to velike stvari," je poudarila.

"Imamo tudi skrbnike za otroke brez spremstva, pri čemer gre večinoma za otroke iz Afganistana in Somalije, ki so prebegnili k nam, ker so jih hoteli vključiti v vojsko pri 14 letih," je dejavnosti organizacije opisala Savnikova. Tem otrokom pomagajo tudi finančno, s štipendijami.

Dela je še vedno dovolj Trenutno je eden večjih projektov Slovenske filantropije, kako 25 ljudi oziroma otrok, ki niso v Sloveniji, njihovi starši pa imajo status begunca v Sloveniji, ponovno združiti z družino. Pri tem projektu sodelujejo tudi ministrstvo za notranje zadeve in še nekatere druge organizacije, glavni cilj pa je, da bi otroke pripeljali k njihovim staršem. Kot je povedala naša sogovornica, je projekt predvsem velik finančni zalogaj.

Na vprašanje, ali so se razmere na področjih njihovega delovanja spremenile na bolje, je Savnikova odgovorila, da so se izboljšale, vendar je dela še vedno dovolj. Vse je namreč odvisno od potreb ljudi, ki pa se vedno znova pojavljajo. "Mi vztrajamo naprej," je sklenila.