Shujšati je težko, ker smo na hrano čustveno navezani

Namesto umetnih pripomočkov in jeklene volje čustvena umirjenost

To ni klasična prodajna zgodba o hitri poti do izgube nekaj kilogramov in kratkotrajnega zadovoljstva, temveč zgodba o tem, da se mora prava pot v boju proti škodljivim navadam začeti v glavi. Torej brez umetnih nadomestil in tudi ne s kruto samodisciplino, temveč predvsem z doseganjem miru v glavi.

Nehal je kaditi, piti kavo ter alkohol in shujšal za 40 kilogramov

Rok Šprogar se je psihološke umetnosti odvajanja od različnih razvad učil na lastni koži. Trajalo je deset let, da je spoznal vse skrivnosti in tudi sam nehal kaditi, piti kavo ter alkohol in shujšal za 40 kilogramov.

Na podlagi svojih dognanj zdaj 34-letnik piše knjigo o tem, kako se pravilno lotiti spreminjanja prehranskih navad, za njeno izdajo pa bo zbiral sredstva prek množičnega financiranja "crowdfunding". Da bi bili rezultati njegovega pristopa vidni, se je namerno poredil za okrog 20 kilogramov, ki jih namerava izgubiti med kampanjo.

"To področje sem začel raziskovati zaradi lastnih težav. Imel sem preveč kilogramov, vrtoglavico, težje sem se ukvarjal s športom. Moral sem nekaj storiti. Začel sem brati knjige in se ukvarjati s psihološko platjo spreminjanja slabih navad," se po desetih letih spominja Šprogar.

Tudi sam je ugotovil, da je navada železna srajca. Težko je čez noč spremeniti prehrano in način življenja. Če razumeš psihološki vidik in če se zavedaš, kako se tega pravilno lotiti, je vse skupaj precej lažje.

Šprogar, ki je bil rojen v Beli krajini, a zdaj živi v Kopru, poudarja, da pot do uspeha ni preprosta, še posebej če se še naprej oklepaš neučinkovitih pristopov. Bistvo uspeha se skriva v prekinitvi naše čustvene navezanosti na hrano ali druge substance.

"Takoj ko moraš uporabljati moč volje, da se nečesa vzdržiš, je pol bitke že izgubljene. Spremembe moraš znati pravilno dozirati, razumeti moraš lastne racionalizacije, vse, kar se dogaja, ko sam pri sebi opravičuješ vrnitev k starim vzorcem prehranjevanja. Glede hrane se moraš naučiti postati nečustven," poudarja 34-letnik, ki se je do pred nedavnim ukvarjal z bančnim softverjem.

Pozabite na samodisciplino, zaradi nje se le pomilujemo

Pri hujšanju ali odvajanju srečamo veliko stereotipov, večino teh pa Šprogar zavrača. Če vlada splošno prepričanje, da je pri takem koraku poleg jeklene volje potrebna stroga samodisciplina, sam to zanika.

Samodisciplina naj bi vas le postavila v vlogo žrtve in neskončnega boja s samim sabo. Zato je prej bolezen kot zdravilo in bolj del problema kot rešitve.

"Predlogov, kako se znebiti navad, je veliko. Ljudje ne znamo umiriti lastne čustvene reakcije. Reagiramo panično in pristno občutimo izgubo, ko nečesa ne smemo več jesti. Spet smo pri čustvih. Treba se je naučiti pravilno odzvati."

Hrani se je najtežje odpovedati, ker jo vidimo na vsakem koraku

Posameznik se mora torej naučiti, kako prenehati s hudim notranjim bojem in se tako navade resnično osvoboditi. Marsikdo neha kaditi, a cigarete pogreša tudi še po petih letih.

"Hrani ne moreš ubežati, vsak dan si obkrožen z njo. Če nehaš kaditi ali piti alkohol, se temu pozneje lahko umakneš. S hrano pa se soočaš, tudi če hujšaš, saj moraš preživeti. Osnovni koncept, kako dobiti nadzor, je podoben. Tudi pri drugih navadah je ključ do uspeha v prekinitvi čustvene navezanosti brez negativnih stranskih učinkov," dodaja Šprogar.