Po službi sta naredila zastavo yuga, ki je premagal brutalne lancie

Slovenski yugo se je postavil ob bok dirkaškim legendam

Ko je na dirki starodobnikov v San Marinu na ciljni podest prvič zapeljal zastava yugo, so ga Italijani glasno pozdravljali, mahali, požvižgavali in mu trobili s sirenami. Kultni jugoslovanski avtomobil iz Kragujevca se je na znamenitem reliju Rally Legend, ki na enem mestu zbere najbolj brutalne dirkalnike nekdanje skupine B in za njihov volan posadi marsikaterega nekdanjega svetovnega prvaka, postavil ob bok dirkaškim legendam.

S tem tehnološko preprostim avtomobilom je vozniško odrasel marsikateri Slovenec, v dirkaški različici pa lahko prehiti tudi močnejše lancie delte in fiate 131.

Naredila sta ga brata Martin in Simon Mlinar

"Vožnja dirkaškega yuga je podobna jahanju divjega konja," je po koncu dirke in vožnji skozi koridor gledalcev, ki so enako navdušeno pozdravljali zmagovalno lancio 037 skupine B legendarnega Finca Markku Alena kakor njegov modri, 24 let stari yugo, povedal Alan Pajk.

S sovoznikom Jako Cevcem sta yuga najela in se kot prva Slovenca udeležila prestižnega relija v San Marinu.

Toda to ni zgodba o Pajku, dokazanem in izkušenem dirkaču na slovenski ravni, temveč o dveh mladih fantih iz vasi nad Godovičem, Martinu in Simonu Mlinarju.

Tega yuga sta pripravila v družinski delavnici, tako ob boku domačega traktorja. Po vrnitvi iz San Marina yugo še ni bil opran, na njem so tudi še vse originalne nalepke in štartna številka 117.

Mlinar: Ata se je z dirkalnim yugom sprijaznil malo prej, mama malo pozneje"

Mlinarjevi so doma na ovinku nekdanjega "brzinca" relija Saturnus, zato ni presenetljivo, da so bratoma blizu bencinsko-adrenalinski hlapi. Ko sta se odločila za nakup yuga, je bil še v precej slabšem stanju. Nato so ga iz dneva v dan dopolnjevali in se sproti učili.

"Doma najprej niso bili najbolj navdušeni, a so se nato sprijaznili. Ata malo prej, mama malo pozneje. Danes je del družinskega inventarja. Veliko časa, energije in ljubezni mu posvetimo. Drugače ne gre. Dopoldne v službo, popoldne v delavnico. Najprej je treba zaslužiti denar, nato je čas za hobije," nam je povedal starejši Martin, ki je bil lani v Sloveniji prvak pokala Yugo v reliju.

"Če bi se danes lotila izdelave novega yuga, bi nama hitro vzel vsaj tisoč ur," dodaja 23-letnik, medtem ko je skupaj z očetom, 18-letnim bratom, ki je uradni lastnik dirkalnega yuga, in stricem podoživljal sanmarinsko avanturo.

"Italijani niso čisto dobro vedeli, kakšen avtomobil je dejansko yugo. Obiskovali so nas v boksih, kazati smo jim morali motor, veliko so nas spraševali. Bili smo kar velika atrakcija."

Serijski so le karoserija, blok motorja in ohišje menjalnika

Tak dirkaški yugo ima sicer le 1,3-litrski motor, petstopenjski menjalnik in slabih 90 "konjev" na sprednjih kolesih, toda z robustno zasnovo in maso okrog 900 kilogramov je lahko tudi zelo hiter.

V dirkaški različici yugo pač ni več preprost avtomobil za nekaj sto evrov. Poleg karoserije sta serijska dejansko le blok motorja in ohišje menjalnika.

Dirkaški yugo v domači izdelavi stane okrog deset tisoč evrov

"Kolikor se potrudiš, toliko je dobro pripravljen. Imamo srbski menjalnik, na voljo je tudi dražji menjalnik z ravnimi zobmi. Blažilniki stanejo od dva tisoč do 3.500 evrov. Vrhunskega yuga narediš za deset tisoč evrov, kjer pa svojega dela seveda ne obračunaš. Pri motorju samo odmična gred stane 500 evrov," razlaga Mlinar.

Skozi ovinke je treba paziti na vitalne tehnične dele, saj yugo seveda ni lancia stratos, ki je bila narejena za zmagovanje na najtežjih relijih.

Tudi Mlinarjevi so imeli sprva nekaj težav z motorjem, a danes so odpravljene. Nadomestnih delov ni na pretek, precej jih uvozijo iz Srbije. Tam so še vedno na zalogi.

Neposreden volan zahteva močne roke in odločnost

Štirikratni svetovni prvak v reliju Juha Kankkunen je razliko med brutalnimi dirkalniki skupine B iz osemdesetih in modernimi dirkalniki WRC opisal, da so bili to nekoč dirkalniki za može, danes pa za fante. Tudi yugo kljub svoji preprostosti zahteva močne roke in veliko odločnosti.

Je yugo za začetnika res tako naporen, kot bi zajahal divjega konja?

"Volan je zelo trd, saj nima servoojačevalnika. Zapora diferenciala ima lamelno sklopko. Prenosi so neposredni. V rokah moraš imeti kar precej moči in odločnosti. Avtomobil je majhen, zato tudi položaj za volanom ni idealen. Toda ko ga obvladaš, ti nudi veliko zadovoljstva, in takrat so tudi vse dolge ure v delavnici in zapravljeni evri hitro pozabljeni," dodaja Mlinar.

Podobno bi lahko povedali tudi številni dirkači, ki so v avtomobilski šport stopili prav prek yuga. Z njim so kariero začeli Andrej Jereb, Fordov mehanik v ekipi WRC Marko Jeram in aktualni državni prvak v reliju Aleks Humar.