"Ko sem bil po tavanju na gimnaziji in dveh zgrešenih študijih v življenju povsem izgubljen, sem se moral odločiti, kako naprej. In odločil sem se, da nekaj naredim iz sebe."
"Takrat sem kot prostovoljec delal v zaporu na Dobu, ker sem želel pomagati zapornikom. Potem pa ugotovil, da so pravzaprav oni pomagali meni, saj mi je zapor precej odprl oči glede vrednot v življenju." Tako se prelomnih trenutkov svojega življenja spominja Jani Prgić, ki so ga v srednji šoli označili za brezperspektivnega in izgubljen primer.
Pionir pozitivne discipline pri nas
Prgić je danes lastnik in vodja svetovalno-izobraževalnega centra MI iz Zabukovice pri Grižah (nedaleč od Žalca), ki svojim uporabnikom posreduje uporabna znanja in veščine, da bi dvignili kakovost svojega dela in življenja ter poskrbeli za strokovno in osebnostno rast. Prgić je kot certificirani trener pozitivne discipline pionir te metode pri nas na ravni mednarodno certificiranih programov. Poleg tega je trener nevrolingvističnega programiranja (NLP), izobraževanje zanj je končal v Veliki Britaniji. Deluje tudi na področju mediacije in coachinga ter je avtor več priročnikov. Pred tem je končal študij slovenskega jezika in književnosti ter socialnega dela, oboje pa še nadgradil s podiplomskim študijem socialne pedagogike.
Vseživljenjski trening, kako ravnati drugače
Pozitivna disciplina je metoda, ki jo je razvil psiholog Alfred Adler, potem ko se je razšel s svojim učiteljem, znamenitim psihoterapevtom Sigmundom Freudom. "Adler je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ugotavljal, da razvajenost na eni strani ter diktatura na drugi puščata posledice na duševnem razvoju posameznika. Pozitivna disciplina se je v zadnjih štiridesetih letih izjemno razvila in prinaša praktična in izkustvena orodja za delo staršev in učiteljev z otroki oz. poenostavljeno povedano vzgaja odrasle, da bi lahko ti sploh vzgajali otroke. Pozitivna disciplina je tudi vseživljenjski trening, kjer se učimo kako bomo ravnali drugače," bistvo metode razloži Jani Prgić.
Metode, ki jih zagovarja, tudi živi
Pri tej metodi, kot pojasnjuje Prgić, starši razvijajo orodja, kot so družinski sestanki, družinske službe, jasno jim postane, kaj pomenijo danes zelo površno razloženi pojmi, na primer nagrajevanje in kaznovanje, in pri tem poudari, da vse metode, ki jih zagovarja, tudi živi. "Doma imam dva otroka in v naši družini ni nobenih nagrad za tisto, kar je delo nas vseh, družine kot celote. Ker se otroci učijo, da od družine dobijo cel kup bonitet, ne samo hrano in spanje, ampak še veliko drugih stvari, hkrati pa vsi prispevamo v to družino, da lahko imamo te bonitete."
Vsi v sebi skrivamo ogromno potencialov
In kdo so stranke njegovih izobraževanj, ki jih izvaja na terenu ali pa v domači hiši v Zabukovici, ki je hkrati izobraževalni center? "Poleg učiteljev tudi poslovni svet, predvsem pa razni timi v podjetjih in šolah. Pravzaprav pa vsi, saj ogromno ljudi čuti neko praznino, nezadovoljstvo, stres in črno gleda na življenje. A hkrati je treba vedeti, da imamo vsi ogromno skritih potencialov," razmišlja Jani Prgić in ob tem navede primer ljudi, ki so kljub velikim življenjskim oviram dosegli uspeh – konkreten primer je naš vrhunski maneken Alen Kobilica, ki mu je uspelo kljub slepoti.
"Ko se v življenju znajdemo v slepi ulici, mora človek začeti spremembe pri samem sebi, da znova najde notranjo moč, to pa je tisto, kar se pri nas učimo," sklene Jani Prgić, ne le praktik uspešnih vzgojnih, svetovalnih in terapevtskih metod, marveč tudi praktik lastne življenjske preobrazbe.
4
