Mladi Slovenec, ki se lahko pohvali s srebrno kolajno v kamnoseštvu

"Ko sem šel s starši na informativni dan na Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo v Ljubljani, sem bil za šolanje za kamnoseka edini kandidat," pravi Kraševec Leon Mahnič, 24-letni mladenič, ki ima danes samostojno kamnoseško obrt. Z oktobrskega tekmovanja mladih v poklicnih spretnostih Euroskills se je vrnil s srebrno medaljo.

"Konkurenca je bila zelo močna, predvsem pa zelo pripravljena na tekmovanje," mesec dni pozneje opisuje kamnosek iz vasice Voglje pri Dutovljah. "Ne mislim toliko na tehnično in strokovno plat, ampak na velike razlike v orodjih, ki se pri nas niti ne uporabljajo." Kljub prednosti z delovnimi orodji drugih tekmovalcev se je Leon zanašal na svoje znanje in izkušnje, za srebrno medaljo pa še vedno prejema čestitke.

Za obdelovanje kamna ga je v četrtem razredu navdušil oče. Že prej je obiskoval oblikovalni krožek, v petem razredu pa se je vpisal h kamnoseškemu krožku na osnovni šoli v Dutovljah. Ker je klesanje težaško delo, so imeli otroci od klesanja "trde roke", zato je marsikdo hitro obupal, se spominja.

Prepričevali so ga, naj se vpiše na gimnazijo Leonu pa je bilo kamnoseštvo vedno ljubše, a odločitev za poklicno šolo kamnoseka ni bila preprosta. "Strokovni sodelavci so starše prepričevali, naj se vpišem na gimnazijo, češ da se lahko kadarkoli odločim za kamnoseštvo," se spominja. Da gre za deficitaren poklic, govori že podatek, da je imel Leon v letniku le dva sošolca, od tega je bil eden vpisan le zaradi statusa.

Najljubši mu je repen, "najlepši in najtrši kraški kamen" Kamna je na Krasu v različnih oblikah veliko. Leon je bil na začetku navdušen nad vsakim izdelkom, ki ga je ustvaril. "Za samo klesanje potrebuješ macolo ali dve, par špic in nekaj dlet. To za začetek ni prevelik strošek, nato pa se sproti pokaže, kakšno orodje potrebuješ za zahtevnejše izdelke."

Največkrat obdeluje repen, zanj najlepši, a tudi najtrši kraški kamen. "Iz njega izdelujem krožnike, pladnje, skodelice, terilnike, stojala za pršut, vse oblike vaz in pa korita. Najljubši so mi pladnji iz repena, ki imajo značilne školjke. Tudi če želiš, ni mogoče narediti dveh enakih."

Iz srednješolca v samostojnega podjetnika Čeprav je bilo z vidika vrstnikov morda "nazadnjaško", je vesel, da so ga starši podpirali pri vpisu na kamnoseško šolo. Prakso je sprva želel opravljati v podjetju Marmor Sežana, a mu to ni uspelo. Zdaj temu pravi sreča. Zakaj? Praktični del šolanja je nato opravil pri obrtniku, kjer se je navdušil nad samostojnim delom. Odločil se je, da po koncu šolanja odpre svojo obrt.

Za odprtje umetnostne obrti ne potrebuješ modernega orodja in delavnice, ampak le voljo do dela in ustvarjanja, poudarja Leon. Mladi podjetnik dela tudi po naročilu, ves čas pa išče nove načine obdelave in preizkuša nove izdelke. Za te je doma uredil tudi razstavni prostor, kjer si jih lahko stranke ogledajo.

"Delo mora postati cenjeno, potem bo vsak poklic perspektiven!" Mladim, ki razmišljajo o poklicnem izobraževanju v stroki, ki morda ni moderna, priljubljena, svetuje, da se odločijo sami in ne poslušajo drugih. "Potrebovali bomo vedno več poklicnih spretnosti, a nič ni preprosto," je prepričan mladi Kraševec. "Najprej moramo spremeniti odnos do dela. Delo mora postati cenjeno, potem bo vsak poklic perspektiven!"