Mladi na svoje: S Pesokrompirjem proti "hotelu mama"

26-letni Brežičan Iztok Franko se je te problematike, ki po njegovih besedah akutno povečuje stres in malodušje med mladimi, lotil z diplomsko nalogo in projektom, v katerem kot rešitev predstavlja naselje mobilnih hiš s pomenljivim imenom Pesakrompir.

Kako je mogoče problem osamosvajanja mladih omiliti oziroma odpraviti z mobilnimi hišami znotraj naselja Pesakrompir? S tem naseljem ne bomo rešili problema v celoti, saj je večina Slovencev nenaklonjena novitetam in drugačnim pristopom za reševanje težav. Ker prej vidijo slabosti kot prednosti. S takšnim naseljem bi na svoje "spravili" do 45 parov v sklopu treh naselij, ki si želijo drugačnosti in predvsem bolj preprostega življenja. Za kaj več si ne upam zagotavljati. Gre za socialno podjetništvo, ki nima agresivnega pristopa na trgu in namena kovati dobičkov.

Od kod to nenavadno ime naselja oziroma projekta? Krompir je trenutno v Evropi najbolj razširjena poljščina, navadna pesa pa je pomembna zaradi gojenih sort, rdeče, krmne in sladkorne pese. To imajo mnogi za univerzalno zdravilo. Če povežemo pomen pese in krompirja, lahko razberemo širši filozofski pomen skovanke Pesakrompir. Krompir praktično je vsak povprečen človek in zanj tudi predstavlja najbolj pogosto hrano. Pesa pa je tista hrana, ki je nekaj več. Eni jo cenijo zaradi zdravja, drugi zaradi posebnosti in okusa. Z znamko Pesakrompir se torej lahko poistovetijo tisti ljudje, ki so preprosti po srcu (krompir), ampak v življenju stremijo še k čemu višjemu, boljšemu, kakovostnejšemu (pesa).

Zakaj menite, da je problem osamosvajanja mladih danes tako pereč, da ste se lotili te raziskave? Preplet katastrofalnih gospodarskih razmer, šolstva in sociale je privedel do tega, da mladi ne vidijo več smisla v osamosvajanju. Hkrati imajo vse manj možnosti, da bi na tem področju sploh kaj storili. To vodi v splošno nezadovoljstvo in nekaj je treba storiti.

Kaj je pokazala vaša anketa oz. raziskava, ki ste jo izvedli v okviru diplomske naloge? Raziskava je pokazala, da mladi imajo željo se osamosvojiti in razmišljajo o tem, vendar sami zaradi svoje pasivnosti, navezanosti na "mama hotel" ter finančnih razmer nič ne ukrenejo na tem področju. Seveda to ne velja za vse, za večino pa. Po predstavitvi ideje naselja Pesakrompir pa je bila mnogim ideja všeč in se vidijo kot prebivalci takšnega naselja.

Kaj je bistvo te vaše ideje? Bistvo je preprosto – živeti na toliko kvadratnih metrih prostora, kot jih potrebuješ. Za enega ali par je 32 kvadratov več kot dovolj. V sobivanju z naravo. Idilično, mar ne? V življenju pa se lahko posvečajo stvarem, ki jih veselijo. Naj bodo to služba, družina, potovanje, šport ... Ste morda iskali zglede tudi v tujini? Iskal sem, vendar v takšni obliki tega ni še nikjer. So pa ljudje že spoznali prednosti življenja v mobilnih hiškah. Recimo v Italiji, na Nizozemskem, Angliji ... Vsem so poznani tudi "trailer" parki v ZDA, vendar je tisto čisto nekaj drugega. Percepcija življenja v "trailer" parku v ZDA in v naselju Pesakrompir je povsem drugačna! Prebivalci našega naselja so uspešni, pošteni, stremijo h kakovostnemu, zdravemu življenju, kar ne moremo trditi za te parke.

Kako je ta idejni projekt mogoče spraviti v življenje, da ne bo ostal utopija? Idealno za Slovenijo bi bilo, da se podjetja, ki se ukvarjajo z vsem predstavljenim in potrebnim v naselju (izdelava mobilnih hišk, fotovoltaike, naravne čistilne naprave ipd.), povežejo med seboj in izpeljejo projekt. Razmišljam, da bi jim na skupnem srečanju predstavil projekt ter jih povabil k sodelovanju. Zanje bo to odlična referenca! Dokazano v diplomski nalogi, da se jim investicija povrne, hkrati pa lahko takšno naselje uporabljajo za dokazovanje svojih dosežkov.

Kakšna je finančna struktura uresničitve tega projekta? Eno naselje, deset mobilnih hišk, v obdobju petih let pomeni skupaj stroškov za približno 167 tisoč evrov. V tem času je ocenjenih za 170 tisoč evrov prihodkov, torej že govorimo o dobičku.

Kateri deležniki bi morali pri tem sodelovati oz. pomagati (občine, ministrstva, študentske organizacije ipd.)? Vsekakor država oziroma upravne enote z dovoljenji. Če zoprni birokrati ne bi delali težav zaradi interesov kakšnih gradbincev, bi morala zadeva gladko steči. V Sloveniji se na tem področju pogosto zatakne, kar je tudi eden izmed razlogov za moj odhod v tujino. Ne želim pa, da ideja ostane samo na papirju mojega diplomskega dela.

Kdaj bi lahko v praksi zaživel prvi takšen projekt? Če bi se zdaj začeli resno pogovarjati z investitorji in bi ideji prisluhnili, potem bi se septembra, oktobra že lahko prvi vselili v svoje mobilne hiške v okviru naselja Pesakrompir.