"Če želite pobožati žirafo, vam ni treba ogrožati svojega življenja"

33-letni Robert Prašnikar je oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu že 12 let. Skrbi za vse večje rastlinojede – slonico, zebre, žirafe, kamele, zebuje, domače živali, konje, alpake –, za kar precej živali. Pravi, da je njegov delovni dan zelo pester, vsi dnevi pa se razlikujejo, vsakič je kaj novega. V ZOO Ljubljana je redno zaposlenih 12 oskrbnikov, dela jih po šest na dan. "Delaš dva dni, potem si dva dni prost. Od jutra do večera. Prilagodimo se letnemu času. Poleti je delavnik dolg tudi do 12 ur, pozimi osem do devet. Skrbimo za živali, za njihovo čistočo, urejenost ograd, za njihovo dobrobit."

Prejšnjo sredo je pred nojem rešil 19-letnika, ki je preplezal ograjo in jarek ter vstopil v ogrado z žirafami in nojema. "Stal je zraven Gala, ga božal in poljubljal po sprednjih nogah. Imel je srečo, da so žirafe tako zelo navajene na oskrbnike. Brca žirafe lahko ubije leva, kaj šele človeka," je za Planet Siol.net povedal o dogodku. Pojasnil je, da je v isto ogrado že enkrat pred tem zašel obiskovalec. "A takrat so bile živali v notranji ogradi. Zadnji dogodek pa se je zgodil popoldne, ko so bile vse spuščene."

Mladenič, ki so ga rešili, se jim je zahvalil Osebje Živalskega vrta Ljubljana so o 19-letniku v ogradi obvestili obiskovalci. Prašnikar, ki je vodil reševanje, je dejal, da so delovali na podlagi znanja o nojih. "Vemo, da noj ne more teči po skalah, da se mu lahko skriješ za drevesom, če pa te dobi, je najboljša obramba, da se uležeš na tla in počakaš na pomoč, ali pa da ga agresija mine. Takih primerov pri nas še ni bilo, a o tem smo brali v strokovni literaturi in mladeniču smo lahko svetovali, naj se uleže na tla in na srečo jo je odnesel brez poškodb. Noj te lahko pohodi, a najnevarnejša je brca, lahko zelo močno brcne. Človeka ravno v predel trebuha. Poškodbe bi lahko bile zelo, zelo hude," je opozoril.

Pojasnil je, da je bilo mladeniča verjetno zelo strah. Na začetku celo ni vedel, kaj se dogaja: "V ogradi je bil lepo nasmejan in šel proti nam, ko smo ga poklicali. V tistem, ko smo mu začeli klicati, naj se uleže na tla, najbrž sploh ni vedel, kaj mu kričimo. S prvo brco ga je noj zadel v nahrbtnik in k sreči podrl na tla. Potem je tudi fant ugotovil, kaj se dogaja, nas ubogal in ostal na tleh."

Prašnikar je opisal, da so ga poskušali čim prej spraviti iz ograde, na varno. "Za nas to ni bilo junaško dejanje, kot ga dojemate mediji. Naredili smo tisto, kar smo mogli. Nekateri pravijo, da smo ogrozili svoje življenje. Jaz ga nisem. Pravi junaki so na primer gasilci, ki rešujejo ljudi iz gorečega avtomobila," je skromno dejal in dodal, da je bil moški do policistov nesramen, oskrbnikom pa se je na koncu le zahvalil.

"Obiskovalci zelo radi hranijo živali z neprimerno hrano" Oskrbniki se sicer dnevno srečujejo z obiskovalci, ki kršijo pravila obnašanja v živalskem vrtu. "Največkrat so to primeri hranjenja. Obiskovalci zelo radi hranijo živali z neprimerno hrano. To lahko privede tudi do resnih zdravstvenih težav, zlasti pri drobnici ali pri žirafah. Imeli smo primer, ko so eno od naših žiraf hranili z neko strupeno rastlino, ki je v ogradi sicer ni. Prišlo je do zastrupitve in žirafa je na koncu poginila . Zaužil jo je samo on, moral pa jo je dobiti s pomočjo enega obiskovalca," je povedal Prašnikar.

Poleg tega zlasti otroci mečejo kamenje v živali, jih božajo. Pri nenevarnih živalih božanje ni tvegano, pri papigah ali opicah pa pride do kakšnih poškodb, kljub opozorilom. "Takih ekstremnih primerov, kot je bil ta, pa še ni bilo. Pred leti je sicer prvega maja na Rožniku vinjen Italijan zataval do ograde, v kateri so risi. Uspelo mu je preplezati dve ograji. Ne vemo, kako. Zjutraj, ko smo prišli v službo, je prvi oskrbnik, ki je šel v hrib, zaslišal klice. Ko je prišel gor, je videl, da je nekdo v ogradi pri risih. Možakar se je zbudil pri risih, ni vedel, kako in kaj, zraven je bil pa ris," je opisal Prašnikar.

Lahko zajahate kamelo Poleg žiraf se Robert Prašnikar najbolj intenzivno ukvarja s slonico Gango, ki je v ljubljanski živalski vrt prišla leta 1975 in ima zdaj 39 let. Slonica je v živalskem vrtu sama, brez partnerja ali prijatelja. To v živalskih vrtovih sicer ni praksa. Gango morajo tako čez dan zaposliti oskrbniki, ki se zadnjih deset let veliko ukvarjajo z njo. Prašnikar pravi, da si je Ganga v vseh teh letih v Ljubljani verjetno zapomnila tudi kakšno slabo izkušnjo. "Pred leti je bila še precej agresivna zlasti do neznancev, slabe izkušnje iz preteklosti se zdaj ne kažejo. Bile pa so. Slonica je morala biti celo po standardih Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) ponoči zaradi varnosti privezana. Ganga je bila po cele noči privezana. To je bilo pred 15, 20 leti. Tega ni več. Zdaj je kot muca. Z njo lažje delam kakšne vaje kot pa s konjem," je dejal.

Z Gango je povezana tudi njegova najlepša izkušnja v živalskem vrtu. To je bilo, ko so jo prvič uspešno zajahali v zunanjo ogrado. "To je najboljše, kar sem doživel. Jahamo jo zadnjih 10 let. Varnostni protokol nam ne dopušča, da bi Gango jahali obiskovalci, jo pa vsak dan zjahamo na predstavitvi," je pojasnil. Dodal je, da lahko obiskovalci recimo jahajo kamelo. "V programih, kot sta Oskrbnik za en dan ali pa Srečaj naj žival. Tako lahko obiskovalci pridejo v stik z živaljo, jo pobožajo, dobijo vse informacije o njej. Tudi žirafo lahko pobožaš pod nadzorom oskrbnika. Ne pa, da ti pade na pamet kaj takega, kot je temu mladeniču, ki je ogrožal svoje in naše življenje, ko je šel v ogrado. Če ima kdo željo, lahko poboža žirafo v ponudbi Srečaj naj žival, za to ni treba ogrožati svojega življenja," je opozoril.

"Statistično najnevarnejša žival je še vedno komar" Sicer pa so med najnevarnejšimi živalmi v živalskih vrtovih medvedi, strupenjače in opice. "Na Dunaju je slon svojega oskrbnika ubil ne prav dolgo nazaj. Pri slonih je statistika taka, da sloni pokončajo enega človeka na leto. Statistično najnevarnejša žival pa je še vedno komar," je zatrdil Prašnikar.

Oskrbniki v Živalskem vrtu Ljubljana znanje in izkušnje nabirajo po Evropi, po raznih živalskih vrtovih, na delavnicah in tečajih, ki jih redno obiskujejo. "Pa tudi naša poklicna izobrazba mora biti primerna. Veterinarski tehnik ali zootehnik. Šole za oskrbnike ni. Opravi se pripravništvo za službo tukaj. Zdaj imamo nekaj fantov iz zavoda za zaposlovanje, redno pa zdaj ne zaposlujemo, ker imamo finančne težave, kot vsi drugi," je dejal, a pojasnil, da število obiskovalcev vseeno ni tako padlo. Tudi zdaj v času EuroBasketa je kar nekaj turistov. Sam je opazil povečano število Rusov.

"Upoštevajte navodila ob ogradah in navodila oskrbnikov, ki jih srečate. Če imate željo bližnjega srečanja z živalmi, ne prestopajte ograd in ogrožajte svojega življenja. Z omenjenimi programi vam lahko to varno omogočimo," je obiskovalce še enkrat opozoril Prašnikar.