"Lahko si v tujini, a te glasba vedno povezuje s koreninami"

Enaintridesetletni Lucas Somoza Osterc je po mami Slovenec, po očetu Argentinec, rojen je v Buenos Airesu, živi pa v Ljubljani. V slovensko prestolnico se ni zaljubil le zaradi svojega slovenskega porekla, ampak pravi, da tudi zaradi slovenskih deklet, zime, urejenosti in veliko mirnejšega življenja. Ko se vrača v Buenos Aires, začne Ljubljano takoj pogrešati, saj je v argentinski prestolnici vse preveliko, prenatrpano in prehrupno.

BBC je iskal baritonista "z argentinskim naglasom" "Za ta koncert so me izbrali, ker sem to skladbo za radio BBC snemal že lani. Takrat sem sicer pel s filharmoničnim orkestrom BBC v Manchestru," pojasnjuje Somoza Osterc. Ker je balet Estancia argentinsko delo in uprizarja življenje v Argentini, so iskali nekoga od tam. "Solo je napisan za bariton, torej sem izpolnjeval oba pogoja," pripoveduje z nasmehom.

Kako je vaditi s svetovno znanim orkestrom? Somoza Osterc pravi, da je prva vaja seveda vedno najtežja, zlasti ko prideš pred tako odličen orkester na tako znano radijsko postajo. "Odlični profesionalci so, nimaš ne možnosti ne časa za napake. Na tako visoki ravni ni veliko vaj, čas je zlat, vse gre hitro," opisuje prve vaje z orkestrom. A pravi, da se kmalu navadiš. "Ko pojem argentinsko skladbo in pojem v španščini, po argentinsko, se vse novo, neznano izgubi. Samo takrat, ko pojem take skladbe, se počutim doma. To je ena od lepot pevskega poklica. Lahko si v tujini, a te glasba vedno povezuje s koreninami."

Posebnost tega nastopa je seveda bila, da so ga lahko poslušali po vsem svetu. "Po navadi poješ občinstvu v dvorani. Tokrat je bil občutek nenavaden, saj so me hkrati lahko poslušali tudi ljudje na Aljaski, v Sloveniji, Južni Ameriki ali na Kitajskem," opisuje.

Zaljubljeni gavčo Svoj nastop solist začne z recitiranjem kitice iz Martina Fierra, dela Joséja Hernándeza, ki je najznamenitejša argentinska epska pesnitev. Nato pa nastopi z dvema pevskima solističnima deloma. Balet nosi naslov Estancia, kar v Južni Ameriki pomeni kmetijo z velikim posestvom, na kateri se ukvarjajo s poljedeljstvom, velikokrat pa gojijo tudi govedo oziroma drobnico. Te kmetije upravljajo tako imenovani gavči, ki imajo v argentinski folklori podobno mesto kot kavboji v Severni Ameriki.

Skladba poslušalcu posreduje vzdušje iz prostrane argentinske pampe, slika življenje gavča, njegovo ljubezensko zgodbo. Prav poustvarjanje teh pristnih argentinskih občutij v glasbi pa je Somozi Ostercu najbolj pisano na kožo.