Se Prevent Global rešuje z dezinvestiranjem?

V igri naj bi bil tudi švicarski investicijski sklad Greenpearl Investment iz Lozane. V Slovenj Gradcu so pričakovano skrivnostni. V izjavi za javnost so sporočili le, da uprava, ki jo vodi Renato Krajnc, vseskozi išče rešitve iz težavnega položaja podjetja, to ima samo letos za 42 milijonov evrov obveznosti od posojil. Pa vendar priznavajo, da bodo poskušali prodati Aerodrom Maribor, v katerem so stoodstotni lastnik. Kolikšen delež podjetja nameravajo prodati in ali bodo celo izstopili iz lastniške strukture Aerodroma Maribor, ostaja uganka, prav tako je s ceno. V Preventu Globalu odgovarjajo, da se o dezinvestiranju še dogovarjajo in da posel še ni sklenjen, zato ga ne morejo komentirati.

Hipoteke in soglasje države

Še pred prodajo pa morajo »počistiti« vse hipoteke na nepremičninah aerodroma, ki jih imata banka NKBM in koroški podjetnik Janko Zakeršnik, ta je sicer več kot polovični lastnik Preventa Globala. In šele ko bo Prevent Global opravil z različno težkimi hipotekami, bo družbo mogoče začeti resno prodajati. Seveda pa bo treba prej izpolniti tudi drugi nujen pogoj za prodajo Aerodroma Maribor, pridobiti soglasje države!

V pogodbi o upravljanju letališke infrastrukture ima aerodrom menda zapisano, da mora pri vsaki več kot desetodstotni lastniški spremembi Prevent Global dobiti soglasje države oziroma pristojnega ministrstva za promet, če želi obdržati veljavnost aktualne pogodbe o upravljanju letališke infrastrukture, ki poteče konec leta. Na prometnem ministrstvu o tem ne vedo ničesar. Je pa ministrstvo za promet že decembra lani objavilo namero o oddaji letališke infrastrukture v najem za obdobje 30 let. Kdo bo najemnik, še ni znano in očitno vsaj še nekaj časa ne bo.

Brez rožnatih rezultatov

Že dolgo je namreč jasno, da nekateri na prometnem ministrstvu resno razmišljajo celo o lastniškem povezovanju podjetij Aerodrom Maribor in Aerodrom Ljubljana, čeprav na ljubljanskem letališču o tem vsaj uradno ne vedo ničesar. Bo pa v prihodnje nujno, če država z mariborskim letališčem zares misli resno, bolj dolgoročno urediti status mariborskega letališča in njegovega upravljavca, kar bo omogočila prav že omejena dolgoročna pogodba o najemu letališke infrastrukture.

Zadnje pogodbe o zgolj štiriletnih najemih letališke infrastrukture namreč ne pripomorejo k izboljšanju razmer in pritegnitvi večjega števila letalskih prevoznikov − potniških in tovornih − na letališče Edvarda Rusjana, kar si vodstvene ekipe aerodroma in vso štajersko turistično gospodarstvo neuspešno prizadevajo že leta. V letu 2008 je Aerodrom Maribor pridelal dobrih 400 tisoč evrov izgube, rožnatih rezultatov pa niso dosegli niti lani.