Prisilni poravnavi sledi stečaj?

Velenjski gradbinec z več kot polstoletno tradicijo je očitno pred dokončnim razpotjem − še morebiten poskus prisilne poravnave in potem stečaj? Poskus prisilne poravnave po mnenju mnogih ne bi rešil Vegrada. Na trgu zaradi krize, ki je najbolj prizadela zlasti slovenska gradbena podjetja, ni novih poslov. Kar preprosto pomeni: če ni novih poslov, torej tudi ni mogoče zagotoviti novega financiranja. Za povrh pa bi glavni Vegradovi upniki − banke v postopku prisilne poravnave morali dati velike "odpustke", saj naj bi bil Vegrad zadolžen za približno pol milijarde evrov. Zato bo prisilna poravnava verjetno prvi poskus rešitve nemogočega. Saj svežega denarja za vnovičen zagon dela zaradi pomanjkanja poslov preprosto ni, tudi v bankah ne.

Za velenjskega gradbinca, ki naj bi imel še nekaj manj kot 700 delavcev, zaposleni pa že mesece niso dobili plač, podobno kot niso bili poplačani tudi številni podizvajalci del na različnih projektih, je po mnenju poznavalcev najboljša pot stečaj. Dober je tako za zaposlene kot tudi za upnike. Delavci se bodo znašli na zavodu za zaposlovanje z vsemi pravicami, upniki pa lahko računajo na večje poplačilo svojih računov. Ampak do stečaja je še kar nekaj časa. In za dokončanje vseh projektov bo treba ohraniti kakšno od hčerinskih podjetij, da bi dokončali še nedokončano na nekaterih projektih.

In med najbolj zanimivimi projekti je gotovo soseska Celovški dvori V Ljubljani.

Celovški dvori

"Pristojna komisija je med dvodnevnim tehničnim pregledom Celovških dvorov ugotovila nekaj pomanjkljivosti, vendar bodo v nekaj dneh odpravljene. Če bo vse po dogovoru, ki so ga sklenili z občino Ljubljana in Novo Ljubljansko banko, se bodo prvi stanovalci lahko vselili še pred začetkom septembra." Takšne so namreč obljube. Koliko od 833 stanovanj v soseski je Vegradu zares uspelo prodati, ostaja uganka. Mestna občina Ljubljana je v letih 2007 in 2008 od velenjskega gradbinca kupila 419 stanovanj v vrednosti skoraj 59 milijonov evrov. Še vedno ni znano, kdaj bo Vegrad MOL poravnaval kar nekaj milijonov globe, ker ta še vedno ne more vseliti svojih stanovalcev. Prav tako ni jasno, kdaj, če sploh, bo Vegrad ljubljanski občini za Celovške dvore plačal približno tri milijone evrov komunalnega prispevka. Postopki za izterjavo že tečejo, a kaj ko ima Vegrad blokiranih kar sedem poslovnih računov. Največ pri NLB, ki je bila tudi njegov glavni bančni partner pri projektu Celovški dvori.

Ljubljanska Opera Zanimivo cvetko v Vegradovi gradbeni zgodovini pomeni projekt prenove ljubljanske opere. Z SCT kot "joint venture" sta se je lotila v letu 2006, končana naj bi bila že leta 2008, pa še vedno ni. Vrednost projekta je od prvotnih približno 27 milijonov že narasla na skoraj 43 milijonov evrov. Tudi kulturna ministrica Majda Širca priznava, da bi bil projekt, ki se je začel v mandatu njenega predhodnika, precej cenejši, če bi šlo za novogradnje. Pa ni šlo. In zdaj je, kar je? Še vedno ni končan zaradi slabega dela Vegrada, SCT je moral prevzeti tudi del poslov, ki so bili v rokah partnerja, trenutna realnost pa je sanacija ene od kleti, ki jo je zaradi podrte stene zalila voda.

Rotonda ob Dunajski cesti v Ljubljani

Vegradov veliki gradbeni uspeh je tudi poslovna stavba Rotonda ob Dunajski cesti v Ljubljani nasproti WTC − Svetovnega trgovinskega centra. Investicijska vrednost projekta je okoli 35 milijonov evrov, objekt, ki še vedno nima dolgoročnega najemnika oziroma lastnika, pa je vsaj za zdaj končal pod okriljem skupine Hypo oziroma Hypo leasinga.

Residence Skiper Prav na avstrijsko banko Hypo velenjskega gradbinca vežejo številni drugi posli. Tudi na Crvenem vrhu na hrvaški strani Piranskega zaliva, kjer je Vegrad zgradil velerazkošen kompleks Residence Skiper s sobami in apartmaji, razprostira se na več kot 140 tisoč kvadratnih metrih, investicijska vrednost projekta je bila okoli 220 milijonov evrov, Vegrad je bil soinvestitor. Ves denar je s posojili zagotovil prav avstrijski Hypo. Ta pa naj bi pri projektu izgubil približno 70 milijončkov, vsaj tako so že pred meseci poročali nekateri hrvaški in avstrijski mediji, Vegrad pa naj bi podobno kot pri nas pustil brez plačila več podizvajalcev. Še zdaj pa ni jasno, koliko luksuznih vil je investitorju uspelo prodati.

Študentsko naselje v Ljubljani Še eden v plejadi uspehov prve dame Vegrada Hilde Tovšak je tudi obljubljeno študentsko naselje v Ljubljani, nedaleč od novega športnega parka v Stožicah. Skoraj 1900 študentskih postelj, več kot 500 stanovanj za študente je ostalo zgolj na papirju. Vegradovo hčerinsko podjetje je dobilo tudi gradbeno dovoljenje, ampak vse drugo se je končalo le pri željah in prazni malhi.

Zdravilišče Rimske Toplice

Nič drugače kot obnova nekdanjega vojaškega zdravilišča v Rimskih Toplicah. Investitor je aprila letos razdrl okoli 25 milijonov evrov težko pogodbo z Vegradom, ker ta ni zagotovil zahtevanih bančnih garancij, investitor pa zaradi znanih dogodkov povezanih z Vegradom ni verjel, da ta lahko sploh dokonča obnovo kompleksa, ki je delno financirana tudi s sredstvi Evropske unije.

Torej še ena od "uspešnih" zgodb gospe Tovšake, ki kar ne more verjeti, kam je pripeljala Vegrad. Da o svojem odstopu ne razmišlja, pa je tako ali tako znano že mesece. Tako kot je jasno, da brez botrov nikakor ni šlo. Zdaj lahko samo upamo, da bo poleg Hilde tudi kdo od njenih pokroviteljev nosil posledice poloma velenjskega gradbinca. Ali sem preoptimistečen?