Petek, 28. 5. 2021, 11.58
2 leti, 11 mesecev
Večno vprašanje: stanovanje ali hiša?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
24
Medtem ko sta zanimanje in prodaja stanovanj v Ljubljani še naprej na visokih obratih in cene pogosto presegajo tri tisoč evrov za kvadratni meter, smo preverili, kako se odločiti, ali je za nas pravšnje stanovanje ali hiša.
Povpraševanje po nepremičninah je v zadnjem obdobju kljub epidemiji izjemno. Če k temu dodamo še ugodno financiranje bank, številne prihranke Slovencev na računih in uvedbo ležarin za depozite, povečano povpraševanje ni presenečenje.
"V zadnjem obdobju pa je tudi veliko kupcev, ki svoja sredstva vlagajo v nepremičnine zaradi ohranjanja vrednosti denarja. Zaradi ležarin na depozite se stranke raje odločijo za nakup nepremičnine, ki je stabilna naložba, z zagotovljenim, sicer običajno nizkim donosom," pojasnjuje nepremičninski agent Roman Prskalo iz nepremičninske agencije Metropola IN.
Kvadratni meter tudi čez tri tisoč
Kvadratni meter rabljenega stanovanja marsikje v prestolnici presega tri tisoč evrov. Ob začetku epidemije se je povečalo tudi povpraševanje po hišah, predvsem na obrobju mest, ko so ljudje prodajali svoja stanovanja v mestih in iskali hiše na obrobjih.
To je bilo povezano s strahom pred okužbami in umikom v hiše oziroma vile, bloke, kjer bi bili manj izpostavljeni in bi si tako do določene mere zmanjšali možnost okužbe z novim virusom. Pri drugih pa sta bila razloga dva: potreba po dodatnih delovnih sobah zaradi dela ter šolanja od doma in vrt.
"Pri nakupu stanovanja ali hiše je najbolj pomembno, da glede na navedeno razmislimo, kakšno nepremičnino želimo oz. potrebujemo. Dobro je, da se zavedamo, da nepremičnine ne kupujemo za vse življenje in da se nanjo čustveno ne navežemo preveč, saj obstaja velika verjetnost, da se nam bodo v življenju slej kot prej razmere spremenile, posledično pa nam tudi nepremičnina ne bo več ustrezala," svetuje Prskalo.
Kako se odločiti?
In kako se odločiti? Ali bi se odločili za nakup stanovanja ali hiše? Prskalo svetuje, da je odgovor povezan s tem, koliko si lahko privoščimo, ob tem pa si je treba odgovoriti še na nekaj vprašanj.
Kakšen je življenjski slog kupca nepremičnine? V kakšni nepremičnini se najbolje počutite? Kakšne so vaše navade? Če smo bolj mestni človek oziroma imamo naporen ritem v službi ter delamo "cel dan", je bolje živeti v stanovanju, saj je bivanje enostavnejše. Za vzdrževanje objekta, torej za njegovo ogrevanje, čiščenje skupnih prostorov, razdeljevanje stroškov, sklepanje zavarovanj, košnje zelenic, pozimi čiščenje snega in preostalega, skrbi upravnik, ki nam prihrani marsikatero delo.
Če pa raje živimo na podeželju, nam morda čas "ostaja", ali pa če znamo tudi sami opraviti kakšno pri hiši, imamo veselje do dela na vrtu in radi živimo s hišnimi ljubljenčki, je vredno razmisliti o hiši.
Koliko ste stari? Mlajši so običajno tudi bolj "dinamični" in ambiciozni, tako da jim je življenje v hiši lahko izziv. Starejši si običajno želijo živeti v nepremičnini, s katero imajo čim manj dela, dolgoročno pa se tudi "opravilna sposobnost" starejših zmanjšuje, zato je verjetno primerneje živeti v stanovanju.
Prednosti in slabosti stanovanja:
Običajna pot mnogih Slovencev po odhodu od doma je najem oziroma nakup manjšega stanovanja med 20. in 30. letom starosti. Kasneje, z nastankom družine, se pokaže potreba po večji nepremičnini, po navadi večjem stanovanju ali hiši. Nakup je največkrat povezan s finančnimi zmožnostmi družine ali posameznika in časovno sovpada z obdobjem med 30. in 45. letom starosti. Kasneje, po 55. letu, pa je znova tendenca manjša nepremičnina zaradi manjšega obsega dela in tudi racionalizacije stroškov.
Med prednostmi življenja v stanovanju so predvsem: manjši obseg dela, stavbe s stanovanji imajo upravnika, večje naložbe se porazdelijo med stanovalce, v višjih blokih je tudi dvigalo, kar omogoča dostop za starejše in gibalno ovirane, bloki so običajno v mestnih središčih, kar pomeni, da so v bližini javne ustanove − trgovine, šole, banke, pošte, zdravstvenega doma, lekarne, javnega prevoza.
Po drugi strani pa so stanovanja običajno manjša od hiš, zato je več težav s hrupom sosedov, veliko blokov tudi nima urejenega parkiranja.
Prednosti in slabosti hiše:
V hiši je v primerjavi s stanovanjem običajno več prostora, ob tem pa imamo še vrt in dvorišče, kar omogoča več miru in tišine ter zasebnosti. Pred hišo tudi ni težav s parkiranjem, prednost pa je tudi ograjen vrt oziroma dvorišče, kjer se lahko igrajo otroci in ni nevarnosti prometa oziroma drugih dejavnikov.
Tudi razne spremembe oziroma spremembe objekta so stvar posameznika in ne potrebuje dovoljenja preostalih lastnikov, kot je v primeru bloka in poseganja v spremembe zunanjosti objekta. Zadnje je seveda tudi slabost, saj so vse prenove in vzdrževanje breme lastnika in ni porazdelitve stroškov kot pri večstanovanjskih objektih, običajno pa večji strošek predstavlja ogrevanje. Slabost je tudi večja nevarnost vlomov, saj je bolj očitno, ko je hiša prazna, veliko dela pri hiši pa je tudi z njeno okolico, še posebej, če je to večja parcela.
Prskalo opozarja, da je zelo pomembno pri odločitvi o nakupu nepremičnine, razmislek glede lokacije. "To je lahko mikrolokacija v samem delu naselja ali mesta in pa makrolokacija glede na krajevno oddaljenost. Pred nakupom moramo poleg svojih finančnih zmožnosti ter upoštevanja prednosti življenja v stanovanju oz. v hiši tudi oceniti primernost lokacije nepremičnine, saj je oddaljenost od službe, šole in konec koncev tudi prijateljev ter znancev velikokrat zelo pomembna," opozarja.
24